Zadnja karta Irana: zakaj se hutijevci za zdaj še ne bodo v celoti vključili v vojno

Jemenska uporniška skupina hutijevci, šiitsko-radikalna milica s podporo in močnimi vezmi z Iranom, se je z raketnim napadom na ozemlje Izraela v soboto zjutraj pridružila mesec dni trajajoči vojni v Iranu.

Hutijevci so tako po libanonski milici Hezbolah in iraških oboroženih skupinah, zbranih pod dežnik PMF, zadnji akter tako imenovane osi odpora – mreže iranskih nedržavnih posredniških skupin po regiji –, ki se je pridružil regionalni vojni.

"Naše operacije se bodo z božjo pomočjo nadaljevale, dokler se ne ustavi agresija na vse fronte upora," so jemenski uporniki zapisali na družbenih omrežij in se zavezali k stopnjevanju napadov, če se napadi na njihove zaveznike v Libanonu in Iranu ne bodo končali. Voditelj gibanja Abdul Malik al Huti je pet dni po začetku vojne v Iranu dejal, da so pripravljeni posredovati.

Hutijevci so v soboto sporočili, da so izvedli "prvo vojaško operacijo" v podporo Iranu. Izraelska vojska pa je izjavila, da je zaznala izstrelitev rakete iz Jemna. Doslej še ni bilo poročil o škodi, raketa pa naj bi pristala v južnem Izraelu.

Jemenski uporniki so vse od začetka vojne v Gazi izstreljevali rakete proti Izraelu. Z napadi so prenehali, odkar je Trumpova administracija oktobra posredovala pri sklenitvi premirja na palestinskem ozemlju.

Zaostritev konflikta na Bližnjem vzhodu prihaja natanko en mesec po pričetku izraelsko-ameriškega napada na Iran, ki je na glavo postavil energetske trge in svetu zagrozil s stagflacijo.

Polna vključitev hutijevcev bi zadala dodaten udarec globalni ekonomiji, saj lahko uporniška skupina zapre drugo ozko grlo regije – strateško pomembno morsko ožino Bab el Mandeb, skozi katero ladje plujejo proti Sueškem prekopu. Spomnimo, hutijevci so v času vojne v Gazi povzročali precejšnje motnje v ladijskem prometu v Rdečem morju.

Zakaj je napad na Izrael za zdaj izjema

Kljub vključitvi hutijevcev pa poznavalci za zdaj še ne pričakujejo, da bodo jemenski uporniki pričeli napadati druge cilje po regiji – predvsem ladijski promet, ameriške cilje in zalivske države, ki so v času jemenske državljanske vojne posredovale proti gibanju.

"Hutijevci Rdečega morja še niso poskušali zapreti zaradi omejene zmogljivosti, vendar je tu tudi dejstvo, da Iran potrebuje vzvod v primeru poslabšanja razmer. Vključitev hutijevcev bi pomenila še eno stopnjo na lestvi eskalacije, ki bi Teheranu omogočala, da ohranja grožnje," je povedal politolog Alexander Purton.

Purton izpostavi, da če bi Teheran "že izkoristil vse svoje možnosti in mu ne bi ostalo ničesar v kolikor bi ZDA izkrcale vojake na iransko ozemlje, bi lahko rekel 'Washington, ne igraj se z nami, sicer bomo zaprli Rdeče morje'". Pomembno je, da ljudje verjamejo, da bi to lahko poskusili, dodaja. O možnosti kopenskega napada na Iran pišemo na povezavi.

Po oceni strokovnjakov bi hutijevci, če se v celoti pridružijo konfliktu, znova sprožili napade na kontejnerske ladje v Rdečem morju, kar bi dodatno dvignilo ceno nafte in podražilo zavarovanja za ladijski tovor. Ladijski promet skozi Rdeče morje sicer poteka, vendar pod ravnjo pred začetkom prvih napadov gibanja jeseni leta 2023.

Pod grožnjo hutijevskih raket so tudi naftna infrastruktura in obrati za razsoljevanje Savdske Arabije, ki je dobršen del svoje surove nafte zaradi efektivne zapore Hormuške ožine preusmerila čez naftovod do Rdečega morja. Takšni napadi, ki so jih hutijevci izvajali pred sedmimi leti, bi dodatno podražili cene energentov.

Če se hutijevci vojni pridružijo v celoti, lahko tudi dodatno odvrnejo pozornost Američanov in Izraelcev od Irana, saj bi oboji – predvsem Američani, ki so hutijevske cilje v Jemnu redno napadali že pred tem – morali del svojih vojaških zmogljivosti preusmeriti proti Jemnu. Prav tako je vprašljivo, kako učinkovita bi bila ameriška zračna kampanja proti gibanju, ki lani denimo ni prinesla želelnih rezultatov, ZDA pa so maja podpisale prekinitev ognja s skupino.

"Hutijevci državam Sveta za sodelovanje v Zalivu (GCC) sporočajo, da bodo tudi one postale tarča napadov, če se pridružijo ZDA v boju proti Iranu. Hutijevci si zelo želijo napasti Združene arabske emirate (ZAE) in Savdsko Arabijo," je dejal Mohamed Abu Breeg, svetovalec za varnost in tveganja.

Spomnimo, Savdska Arabija in ZAE sta minuli teden neuradno nakazali, da razmišljata o pridružitvi vojni proti Iranu, še posebej, če bo ta nadaljeval z napadi na zalivsko energetsko infrastrukturo. Časnik New York Times je še poročal, da naj bi de facto voditelj Savdske Arabije, princ Mohamed bin Salman, ameriškega predsednika celo spodbujal k nadaljevanju vojne.

Bloomberg

 

"Ob morebitni eskalaciji – še zlasti ob večjem vojaškem pritisku na Iran – obstaja realna verjetnost, da bi Iran spodbudil hutijevce k vnovični vključitvi, kar bi odprlo dodatna tveganja za ladijski promet v Rdečem morju. To pomeni, da tveganje ni omejeno le na eno ozko grlo," je povedal upravljavec premoženja Rok Brezigar z NLB Skladov.

Brezigar dodaja, da bi morebitne sočasne motnje v Hormuški ožini in Rdečem morju pomenile dodatno fragmentacijo globalnih dobavnih verig, višje transportne stroške ter še večji pritisk na cene energentov.

Pogajanja med hutijevci in Savdijci

Relativno neaktivnost hutijevcev v vojni v Iranu analitik Luca Nevola iz organizacije ACLED pripisuje "trezni analizi stroškov in koristi". "Tisto, kar lahko izgubijo, je večje od tistega, kar lahko pridobijo," pove.

Pomemben vidik njihove neaktivnosti so tudi hutijevsko-savdska pogajanja, ki so se začela oktobra 2025 v omanski prestolnici Maskat. Na začetku so se vrtela predvsem okoli izmenjave ujetnikov, končni cilj pa je najti politično rešitev za trenutno zamrznjeno jemensko državljansko vojno.

Wall Street Journal je nedavno poročal, da si savdski uradniki med vojno prizadevajo ohraniti odprtost diplomatskih kanalov s hutijevci in preprečiti, da bi se skupina pridružila konfliktu. Hkrati so se tudi ZDA in Izrael doslej izogibali dejanjem, ki bi hutijevce spodbudila k vstopu v vojno.

 

"Proces s Savdijci bi bil ogrožen z vstopom v vojno," je za Deutsche Welle dejal Nevola iz ACLED. Nasprotno pa bi se z vzdržanjem od eskalacije lahko zgradilo zaupanje in omogočile politične koncesije za hutijevce v prihodnjem Jemnu.

Kakšne karte imajo hutijevci v rokah?

Prezgodaj je še, da bi lahko napovedali, kakšne posledice bo imel hutijevski napad na Izrael, toda čim dlje se bo vojna v Iranu vlekla in čim bolj ogrožen se bo počutil iranski režim, tem večja je verjetnost, da se bodo hutijevci v celoti zapletli v regionalno vojno.

"Zadržanost hutijevcev odraža strateško presojo iranske Islamske revolucionarne garde (IRGC). Odločitve o tem, kako in kdaj posredovati, sprejema skupna operativna soba osi odpora, ki jo vodi IRGC," je v spletnem brifingu ta teden povedala Nadwa Al-Dawsari z mislišča Middle East Institute.

Poznavalka Al-Dawsari se sklicuje na vire znotraj Jemna, ki si po njenih navedbah niso enotni, ali se takoj vključiti v konflikt, ali pa bi bilo smiselno skupino prihraniti za poznejšo, odločilnejšo fazo konflikta. To potrjuje tudi nekdanji visoki poveljnik IRGC in član iranskega parlamenta Esmail Kowsari, ki je dejal, da bodo hutijevci v vojni odigrali "posebno vlogo", vendar "ob pravem času".

Poznavalka Al-Dawsari omenja tri možne scenarije vključitve hutijevcev: prvo, omejeno stopnjevanje, pri katerem bi hutijevci z napadi na ladje, povezane z Izraelom, v Rdečem morju ter z raketnimi in brezpilotnimi napadi na Izrael izrazili podporo Iranu, ne da bi izzvali obsežen ameriški odziv; drugo, obnovitev čezmejnih napadov na Savdsko Arabijo, s čimer bi okrepili pritisk v podporo Iranu in ohranili verodostojnost; ter tretje, najresnejše, popolno zaostritev z uporabo raket, dronov in morskih za motenje prometa v Rdečem morju ter napade na regionalne akterje, vključno z Izraelom in energetsko infrastrukturo Zaliva.