Iran in Izrael nadaljujeta napade, ZDA govorijo o mirovnih pogovorih

Iran in Izrael tudi 25. dan vojne ne kažeta znakov umirjanja, kar še naprej pretresa svetovne trge, čeprav administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa nakazuje napredek pri organizaciji formalnih pogovorov za končanje konflikta.

Iran je iz Hormuške ožine obrnil kontejnersko ladjo, medtem ko je Izrael nadaljeval napade na Islamsko republiko. Izraelski obrambni minister Israel Katz je dejal, da se bo operacija nadaljevala "z vso intenzivnostjo".

Še vedno ni jasno, ali in kako bodo ZDA dejansko vodile pogovore z Iranom, kot je namignil Trump. Čeprav je predsednik dejal, da se za zdaj vzdržuje napadov na energetsko infrastrukturo in Teheranu daje pet dni za dosego dogovora, so ameriški marinci že na poti v regijo, kar povečuje možnost kopenskih operacij.

Pentagon naj bi po poročanju Wall Street Journala v regijo napotil bojno brigado elitne 82. zračno-desantne divizije.

Cene nafte brent so se po ponedeljkovem 11-odstotnem padcu znova povzpele nad 104 dolarje za sod. K rasti so prispevali tudi signali več zalivskih držav, da bi se lahko pridružile ameriško-izraelski kampanji, če bi Iran napadel njihovo ključno infrastrukturo.

Pakistan si prizadeva posredovati pri končanju vojne, Trump pa je o konfliktu govoril z načelnikom pakistanske vojske Asimom Munirjem. Pakistanski premier Shehbaz Sharif je sporočil, da bi bila država počaščena, če bi lahko posredovala v pogovorih.

Medtem svetovni voditelji povečujejo diplomatske aktivnosti v konfliktu, ki je povzročil skok cen energentov in stopnjevanje napadov. Indijski premier Narendra Modi je v pogovoru s Trumpom pozval k miru, pri čemer je izpostavil pomen Hormuške ožine za indijske energetske uvoze.

Savdski prestolonaslednik Mohammed bin Salman naj bi po poročanju New York Timesa Trumpa spodbujal k nadaljevanju vojne, saj bi ta lahko preoblikovala regijo.

Tveganja za energetsko oskrbo se povečujejo. Iran je po izraelskem napadu na plinsko polje Južni Pars ustavil izvoz zemeljskega plina v Turčijo, kar dodatno prispeva k ranljivosti energetskih tokov.

Izraelska zaveza nadaljevanju napadov prihaja po tem, ko je Trump odložil napad na iransko energetsko infrastrukturo zaradi "produktivnih pogovorov" s Teheranom. Iranski uradniki so te navedbe večinoma zanikali, kar povečuje zmedo glede dejanskega poteka pogajanj.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je zaupal Ronu Dermerju nadzor nad morebitnimi ameriško-iranskimi pogovori, da bi zaščitil interese države.

ZDA in njihovi zavezniki, vključno s Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati, so zaostrili stališča do Irana zaradi ponavljajočih se napadov na njihovo ozemlje. Rijad je Washingtonu sporočil, da je pripravljen odgovoriti z napadi, če bi Iran ciljal njegovo infrastrukturo.

Trump je dejal, da so ameriški odposlanci že govorili z "zelo pomembno osebo" v Iranu in da Teheran želi skleniti dogovor. Dodal je: "Iran ima še eno priložnost, da konča svoje grožnje Ameriki in njenim zaveznikom, in upamo, da jo bo izkoristil. To bi lahko bil zelo dober dogovor za vse."

Iranski uradniki po drugi strani dajejo nasprotujoče si izjave. Državna tiskovna agencija IRNA poroča, da je Teheran prek posrednikov prejel ameriške pozive k pogovorom, hkrati pa opozarja na "hude posledice" morebitnih napadov na ključno infrastrukturo.

Iran je medtem za vodjo nacionalne varnosti imenoval generala Mohammada-Bagherja Zolghadra, kar nakazuje na zaostrovanje pristopa. Pogajanja, če se bodo začela, bodo verjetno zahtevna. Iran vztraja pri odškodninah in zagotovilih, da ZDA in Izrael v prihodnje ne bodo napadali, kar pa je za Washington in Tel Aviv težko sprejemljivo.

V konfliktu je doslej umrlo več kot 4.350 ljudi, večina v Iranu. Promet skozi Hormuško ožino, prek katere poteka približno petina svetovne trgovine z nafto in utekočinjenim zemeljskim plinom, je skoraj povsem zastal.

Iran je začel zaračunavati pristojbine za prehod ladij skozi ožino, kar dodatno potrjuje njegov nadzor nad enim ključnih svetovnih energetskih koridorjev. V ZDA se medtem krepi politični pritisk na Trumpa, saj so se cene goriva na črpalkah zvišale vsak dan od začetka konflikta, kar predstavlja najdaljši tak niz od maja 2022.