Vojna v Iranu: napadi se nadaljujejo, konfliktu se pridružujejo hutijevci, v regijo prihajajo ameriške enote

Napadi v konfliktu na Bližnjem vzhodu so se v nedeljo raztegnili v peti teden, pri čemer je Izrael napadel Teheran, Savdska Arabija pa je prestregla skoraj ducat brezpilotnikov, dan po tem, ko so se v vojno vključili jemenski hutijevski militanti.

Napadi so se zgodili v času, ko je na Bližnji vzhod prispelo še dodatnih 3.500 ameriških vojakov, regionalne sile, med njimi Savdska Arabija in Turčija, pa se v Pakistanu sestajajo, da bi razpravljale o tem, kako končati konflikt, ki je zahteval več tisoč življenj ter povzročil kaos na trgih surovin in v svetovni trgovini.

Hutijevci, ki jih podpira Iran, so v soboto zjutraj proti Izraelu izstrelili balistične rakete, potem ko so ZDA in Izrael napadli iranske jedrske objekte. Teheran je napadel tudi proizvajalce aluminija v Bahrajnu in Združenih arabskih emiratih ter ameriško oporišče v Savdski Arabiji, pri čemer je bilo ranjenih ducat ameriških pripadnikov.

Washington Post je poročal, da se ameriško obrambno ministrstvo pripravlja na morebitne večtedenske kopenske operacije v Iranu, pri čemer se je skliceval na neimenovane ameriške uradnike. Vsaka takšna misija bi po vsej verjetnosti najprej ciljala na odprtje Hormuške ožine, strateške pomorske poti, skozi katero je pred vojno tekla petina svetovne pomorske trgovine z nafto, zdaj pa se je promet po njej skoraj ustavil, kar je povzročilo največjo motnjo v oskrbi v zgodovini svetovnega naftnega trga.

Ožina se je izoblikovala kot glavni iranski vzvod v vojni, Pakistan pa je v soboto sporočil, da je s Teheranom dosegel dogovor, ki 20 njegovim ladjam omogoča prehod. Savdski Arabiji je uspelo del svoje nafte preusmeriti mimo ožine, saj njen vzhodno-zahodni naftovod zdaj obratuje s polno zmogljivostjo sedmih milijonov sodov na dan. Kraljevina si na hitro prizadeva povečati izvoz prek svojega naftovoda proti Rdečemu morju, medtem ko Hormuška ožina ostaja skoraj povsem ohromljena.

To bi lahko zapletli hutijevci, saj je pristanišče Janbu ob Rdečem morju, skozi katero zdaj teče pet milijonov sodov savdskega izvoza, zlahka v dosegu njihovih raket. Skupina je sporočila, da bo nadaljevala operacije, dokler se ameriško-izraelski napadi na Islamsko republiko in pridružene militantne skupine, vključno s Hezbolahom, ne bodo končali.

Čeprav hutijevci niso povedali, da bi napadali tankerje ali druga plovila, ki plujejo skozi južni del Rdečega morja in ožino Bab el-Mandeb, so po začetku vojne v Gazi leta 2023 dejansko zaprli to pomorsko pot za večino zahodnih ladjarjev.

Za zdaj se bodo hutijevci po vsej verjetnosti izogibali napadom na savdske naftne objekte, je v obvestilu strankam zapisala newyorška politična svetovalna družba Eurasia Group. Islamistični militanti so s Savdsko Arabijo leta 2022 sklenili premirje, ki se ga večinoma še vedno držijo.

Iran je sporočil, da je izvedel povračilne napade na zalivske arabske države in Izrael po ameriško-izraelskih napadih na njegove jedrske objekte in jeklarne v petek. Medtem so francoske protiteroristične oblasti, kar kaže na daljnosežnost konflikta, začele preiskavo preprečenega bombnega napada v bližini sedeža Bank of America v Parizu, za katerega menijo, da je povezan s konfliktom na Bližnjem vzhodu.

Iranska tiskovna agencija IRNA je poročala o obsežni škodi v stanovanjskih območjih Teherana ponoči, pri čemer je omenila tudi ranjene civiliste. Poluradna tiskovna agencija Fars je sporočila, da je bilo v zgodnjih nedeljskih napadih na pristanišče v južni provinci Hormozgan ubitih pet ljudi, zadeti pa sta bili tudi dve ladji. V mestu Šaft ob Kaspijskem morju je bil v napadih na stanovanjsko območje ubit en človek.

Bloomberg

 

ZAE so v soboto poročali o požarih v svojem industrijskem območju Kezad v Abu Dabiju po prestrezanju balističnih raket, pri čemer je bilo ranjenih najmanj šest ljudi. Država je sporočila, da se je v soboto spopadla s 37 brezpilotniki in 20 balističnimi raketami.

V napadu na letalsko oporišče Prince Sultan v Savdski Arabiji v petek je bilo ranjenih najmanj 15 ameriških vojakov, od tega pet huje, poškodovanih pa je bilo tudi več letal za oskrbo z gorivom, je poročal Associated Press. Eno od poškodovanih letal je bilo E-3 Sentry, opremljeno z radarskim sistemom za zgodnje opozarjanje in nadzor iz zraka, ki pomaga slediti brezpilotnikom in raketam, poroča Wall Street Journal.

Kuvajt je sporočil, da je bilo njegovo letališče v soboto tarča več napadov z brezpilotniki, pri čemer je bil radarski sistem močno poškodovan. V Omanu je bilo pristanišče Salalah tarča več brezpilotnikov, zaradi česar so ustavili delovanje, ena oseba pa je bila ranjena.

Po navedbah izraelskih reševalnih služb je bil v iranskem napadu na Tel Aviv ubit en človek. Izraelska invazija na južni Libanon, v kateri je bilo ubitih več kot 1.000 ljudi, več kot milijon pa jih je bilo razseljenih, se je nadaljevala tudi čez konec tedna; po navedbah libanonske državne agencije NNA sta bila v sobotnih napadih ubita dva novinarja.

Ameriška vojska je v objavi na družbenih omrežjih v soboto sporočila, da je od začetka konflikta zadela več kot 11.000 ciljev in uničila več kot 150 iranskih plovil. Zaostrovanje povečuje bojazen, da se bo konflikt vlekel še naprej. Še vedno je malo znakov, da bi se Iran in ZDA kmalu srečala na mirovnih pogovorih, čeprav predsednik Donald Trump pritiska za pogajanja. Rok je prestavil na 6. april, do katerega mora Teheran pristati na ponovno odprtje Hormuza, sicer bodo njegove elektrarne uničene.

Iran je zavrnil Trumpov predlog v 15 točkah, ki je Teheranu v bistvu ponujal odpravo sankcij v zameno za razgradnjo jedrskih objektov, zmanjšanje raketnega arzenala in ponovno odprtje Hormuza. Iran po drugi strani vztraja pri vojni odškodnini, priznanju neke oblike nadzora nad Hormuzom ter jamstvih, da ga ZDA in Izrael v prihodnje ne bosta napadla.

Zunanji ministri Pakistana, Savdske Arabije, Turčije in Egipta naj bi se 29. in 30. marca srečali v Islamabadu, da bi razpravljali o prizadevanjih za umiritev konflikta. Pakistanski premier Šehbaz Šarif je v okviru teh posredniških prizadevanj v soboto več kot uro govoril z iranskim predsednikom Masudom Pezeškianom. Pakistan se je izoblikoval kot ključni posrednik in se je ponudil kot prizorišče morebitnih ameriško-iranskih pogovorov.

Cene nafte so v zadnjih dneh še naprej rasle, saj optimizem trgovcev glede skorajšnjega premirja bledi. Severnomorska nafta brent v petek sklenila nad 112 dolarji za sod, s čimer se je referenčna mednarodna cena od začetka konflikta zvišala za več kot 55 odstotkov. Konflikt je povzročil pomanjkanje goriva in povečal strahove pred nižjo gospodarsko rastjo ter hitrejšo inflacijo oziroma stagflacijo v svetovnem gospodarstvu.

V vojni je po podatkih vlad in nevladnih organizacij umrlo več kot 4.500 ljudi. Okoli tri četrtine vseh smrtnih žrtev je bilo v Iranu, v Libanonu pa je umrlo skoraj 1.100 ljudi. Več deset ljudi je bilo ubitih tudi v Izraelu in zalivskih arabskih državah.

Čeprav Trump pravi, da bi moral Iran začeti mirovna pogajanja, hkrati trdi tudi, da lahko ZDA nadaljujejo napade na Islamsko republiko. V petek je dejal, da v Iranu ostaja še več kot 3.500 ciljev in da bo "to opravljeno precej hitro".

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v petek kolegom iz skupine G7 povedal, da bo vojna trajala še nekaj tednov, ne pa mesecev, je povedala oseba, seznanjena z zadevo. Administracija zaveznikom sporoča, da za zdaj nima neposrednih načrtov za kopensko invazijo na Iran, pravijo ljudje, seznanjeni z zadevo, ki niso želeli biti imenovani zaradi zasebne narave razprav.