Kako evropski zeleni dogovor nastaja na rdečem Kitajskem

Kitajski predsednik Xi Jinping je med lanskim zasedanjem nacionalnega ljudskega kongresa nepričakovano segel v besedo predstavniku podjetja XCMG iz province Jiangsu. Presenečenemu mandarinu je generalni sekretar partijskega dvora med navajanjem proizvodnih kvot tretjega največjega proizvajalca gradbene mehanizacije na svetu zastavil kaj pomenljivo vprašanje. "Mar so čipi, ki poganjajo vaše žerjave izdelani na Kitajskem," je zanimalo voditelja, s čimer je ta poskušal naglasiti urgenco izvajanja nacionalne strategije 'Narejeno na Kitajskem' do konca leta 2025.

Kitajska bo letos za znanost in tehnologijo namenila rekordnih 52 milijard dolarjev, kar je desetodstotno povečanje v primerjavi z lani in največje od leta 2019. Od tega pa si bo zajeten kos pogače odrezal prav tamkajšnji tehnološki sektor, ki mora državi na področju izdelave čipov do konca prihodnjega leta zagotoviti 70-odstotni nivo samozadostnosti.

Politično vodstvo v Pekingu je namreč že pred časom med razvojne cilje vključilo tudi zagotavljanje samozadostnosti in varnosti dobavnih verig manj zmogljivih čipov, katerih uvoz ne omejujejo ameriške in evropske izvozne omejitve. Ti resda ne poganjajo razvoja trenda UI, poganjajo pa vse od solarnih panelov in bele tehnike do e-vozil; izdelkov torej, ki gospodarstvom držav Evropske unije omogočajo zeleni prehod.

 

Namesto UI kitajska e-vozila in solarni paneli

V senci sino-ameriško-evropske trgovinske vojne, s katero poskušata ZDA in EU osrednjemu kraljestvu odreči dostop do UI, se odvija vzpostavljanje novega razvojnega modela azijske velesile.

Kot je za Bloomberg Adria dejal član uprave Generali Investments Sašo Šmigić, je azijska velikanka sredi zamenjave modela gospodarskega razvoja. Cilj in pogoj izvedbe paradigmatskega zasuka je neodvisnost od tujih virov in prevzem pobude na področju naprednih tehnologij, ki jih poganjajo prav čipi.

"Oblast že nekaj časa razvija nov model gospodarske rasti, ki bi temeljil na novih tehnologijah, zasebni potrošnji in izvozu izdelkov z višjo dodano vrednostjo," pravi strokovnjak, s čimer bi se Kitajska postavila ob bok EU in ZDA. "Izvoz poskušajo okrepiti z električnimi vozili, baterijami in sončnimi paneli," dodaja.

Trgovinske napetosti pa se ne odražajo zgolj v omejevanju uvoza kitajskega blaga s strani zahodnih držav, ki ga na račun radodarnih državnih vzpodbud generirajo kitajska podjetja s prekomernimi kapacitetami, ampak se ta kažejo tudi na področju omejevanja kitajskega uvoza zahodne tehnologije za izdelavo integriranih vezij.

Na to opozarjajo nedavni poslovni rezultati izdelovalca litografskih strojev ASML, ki so potrebni za izdelavo čipov. Nizozemsko podjetje je tako v prvem četrtletju namesto 4,63 milijarde evrov, kolikor so napovedovali analitiki, zabeležilo le 3,6 milijarde evrov naročil. To je posledica manjšega izvoza na Daljni vzhod, zlasti Kitajsko, ki je s stališča prodaje podjetja drugi največji trg.

Z vidika krepitve kitajske samozadostnosti je nazoren naslednji podatek. Čeprav podjetje slovi po najsodobnejših strojih za ekstremno ultravijolično svetlobo (EUV), so kitajska tehnološka podjetja, kot sta Huawei in SMIC, naročala zlasti stroje za potopno litografijo (DUV). Prav ti so namreč potrebni za izdelavo manj sofisticiranih čipov, ki poganjajo širok nabor elektronskih naprav, njihova prodaja na Kitajsko pa za razliko od EUV strojev ni omejena.

 

Kaj Huawei počne v Sloveniji?

Elektronski izdelki široke potrošnje odpirajo nišo, ki jo Kitajska na globalnem trgu vešče izkorišča. Kakor poročajo tajvanski in kitajski mediji, se Peking na vedno nove omejitve prilagaja s krepitvijo proizvodnje manj zmogljivih čipov. S tem se izrisuje svojevrsten paradoks, saj EU z omejitvami postaja še bolj odvisna od azijske tekmice.

Medtem ko namreč Zahod poskuša nadzorovati ekonomsko ekspanzijo in (geo)politični vpliv Kitajske, ta krepi razvojne in proizvodne kapacitete v tehnoloških sektorjih, ki jih za lasten prehod na brezogljično in digitalizirano gospodarstvo potrebuje EU.  

Sem se prišteva tudi Slovenija, zato je poveden odgovor slovenskega predstavništva Huaweija, ki nam je glede prihodnjih načrtov v regiji pojasnil, da namerava še naprej "pomagati državam in ekosistemu na Zahodnem Balkanu, da bi dosegli zeleno in digitalno preobrazbo."

Iz podatkov, do katerih se je dokopal South China Morning Post, je namreč razvidno, da je skupna proizvodnja manj zapletenih integriranih vezij na Kitajskem v prvem četrtletju letos znašala 98,1 milijarde enot, kar je preko 40-odstotno povečanje v primerjavi z enakim obdobjem lani. Kitajski nacionalni statistični urad ob tem navaja, da je skupna proizvodnja zgolj v marcu dosegla raven 36,2 milijarde enot, kar je 28,4 odstotkov več kot v istem mesecu lani, s čimer je bil dosežen nov rekord.

Azijska velesila ima resda skrajno omejen dostop do tehnologije za izdelavo najbolj naprednih 5- in 7-nanometrskih čipov, ki ZDA in EU skrbijo zlasti zaradi dvojne rabe UI v civilne in vojaške namene, toda s prilagajanjem obstoječe tehnologije je ta pridobila pomembno prednost in samozadostnost pri manj naprednih 28-nanometrskih polprevodnikih (legacy chips).

Bloomberg Mercury Sašo Šmigić z Generali Investments pravi, da novi model gospodarske rasti Ljudske republike temelji na sodobnih tehnologijah, zasebni potrošnji in izvozu izdelkov z višjo dodano vrednostjo, kakršni so električni avtomobili.

Ko tajvanski čipi postanejo ameriški

Konec februarja je bilo v kitajskim medijih moč zaslediti navedbe o tem, kako bodo lokalne oblasti za razvoj in povečanje proizvodnih kapacitet čipov zagnale kar 191 projektov. Ti pa se bodo napajali iz doslej najobsežnejšega državnega sklada, vrednega 41 milijard ameriških dolarjev, katerih glavna prejemnika bosta prav Huawei in SMIC.

Spomnimo, da gre za podjetji, ki sta lani med obiskom ameriške ministrice za trgovino Gine Raimondo predstavili pametni telefon mate 60 pro s 7-nanometrskim čipom in zmogljivostmi 5G, s čimer sta nosilca kitajskega tehnološkega razvoja demonstrirala dvoje. In sicer, da zahodna prizadevanja v smeri odrekanja dostopa do naprednih tehnologij ne delujejo kot so bila zamišljena, in drugič, da je kitajsko znanje dovolj napredno za razvoj kompleksnejših elektronskih naprav.

Nazadnje je Bloomberg sredi aprila poročal, da je Huawei na domačem trgu predstavil nov telefon s posodobljenim SMIC-ovim 7-nanometrskim čipom. Raimondo mimo prazne kritike, da je kitajski izdelek "leta za primerljivimi ameriškimi čipi", ni postregla s konkretnimi utemeljitvami. V oddaji 60 Minutes mreže CBS si je celo prilastila zasluge tajvanske industrije čipov, ko je dejala, da "smo po inovacijah prehiteli Kitajsko". Ko jo je voditelj vprašal, ali z "mi" nemara cilja na Tajvan, je ministrica zgolj nemočno odgovorila "da".  

"V naših 220 tonskih žerjavih je delež doma narejenih sestavnih delov z 71 odstotkov od leta 2017 porasel na sto odstotkov," je uvodoma omenjeni predstavnik podjetja iz Jiangsuja odgovoril radovednemu Xiju. Mar lahko glede deleža evropskih čipov v svojih izdelkih podobno odgovorijo tudi direktorji Volkswagna, Airbusa ali Liebherrja?

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar