Desetletnica kitajskega veleprojekta, ki spreminja svet

Danes se v Pekingu začenja dvodnevni 3. forum pobude pasu in ceste (Belt and Road Initative ‒ BRI), ki velja za največji in najpomembnejši mednarodni gospodarsko-politični projekt kitajskega političnega vodstva. Ta je namreč v mnogočem uresničitev njegove naraščajoče samozavesti in odraz velikih korakov, s katerimi se azijska (vele)sila poskuša uveljaviti na mednarodnem trgovinsko-gospodarskem, vse bolj pa tudi na (geo)političnem zemljevidu sveta.  

'Betonska' diplomacija

V okviru pobude je bilo namreč doslej izvedenih za kar 900 milijard ameriških dolarjev najrazličnejših, povečini pa energetsko-infrastrukturnih projektov, od orjaških jezov, hidroelektrarn do železnic, avtocest, pristanišč in letališč.

O agendi srečanja, na katerem je pričakovati predvsem veliko politične koreografije, ni znanega skoraj nič. Uradniki so datum foruma objavili le šest dni pred začetkom, včeraj pa denimo še vedno niso objavili seznama udeležencev. A po navedbah kitajskega zunanjega ministrstva naj bi ob desetletnici pobude v cesarsko prestolnico pripotovalo okoli 140 predstavnikov držav, ki so se od leta 2013 priključili megalomanskemu projektu.

Med izbrano druščino, kjer pa zaradi nedavnih zaostrovanj ni pričakovati zahodnih državnikov, kitajski predsednik Xi Jinping pričakuje tudi obisk svojega strateškega zaveznika, ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Global Times, ki sicer velja za nekritičnega glasnika kitajskega vodstva, v napovedi trdi, da gre za najpomembnejše večstransko srečanje v azijski velikanki v zadnjih treh letih. Čeprav je treba navedbe kitajskih medijev, ki so povečini predani razglašanju dosežkov komunistične partije Kitajske (KPK), jemati s ščepcem soli, jim gre tokrat verjeti na besedo.

Med vsega skupaj 155 pristopnicami projekta, ki jih Kitajska v posnemanju starodavne trgovske svilne poti poskuša povezati  prek kopenskih, zračnih in pomorskih transportnih poti, je od leta 2017 tudi Slovenija. V naši državi odtlej sicer ni bil izpeljan še noben projekt, vendar je kitajski veleposlanik v Sloveniji Wang Shunqing v intervjuju za Bloomberg Adria dejal, da pobuda "ni omejena na infrastrukturni sektor. Cilj te pobude je okrepiti kohezijo držav in postopoma vzpostaviti vzorec regionalnega sodelovanja."

Kitajski 'projekt stoletja'

Za bolj objektivno oceno o tem, kaj je pobuda, smo vprašali predavatelja politične ekonomije, ki se na Univerzitetnem kolidžu v Londonu ukvarja s preučevanjem pobude pasu in ceste, Igorja Rogeljo. "Najenostavneje povedano gre za širitev kitajskega domačega ekonomskega ekosistema onkraj meja Kitajske, predvsem prek državnih podjetij," pravi. Ob tem dodaja, da imajo pri tem poleg podjetij ključno vlogo zlasti državne razvojne banke, ki izdajajo posojila za izvedbo projektov.

Razsežno pobudo je leta 2013 takrat novoizvoljeni kitajski predsednik Xi označil za "projekt stoletja". Ob odpravi kolektivnega upravljanja KPK in sočasno krepitvijo njenega vpliva v politično-gospodarskih strukturah pompozna retorika pobude na Zahodu uvodno radovednost glede tega, kakšen svet bi lahko nastal na podlagi vizije komunistične države s pridihom državniškega kapitalizma, počasi izpodrivata zaskrbljenost in defenzivna trgovinsko-ekonomska politika.

Predavatelj na ekonomski fakulteti v Ljubljani Anastas Vagneli prav zaradi naraščajočih napetosti med Kitajsko in zlasti ZDA meni, da azijska sila bolj kot kdaj koli prej potrebuje projekte, kakršen je pobuda pasu in ceste oziroma meddržavna partnerstva, ki jih ta poraja.

Krepitev geopolitičnega vpliva Pekinga

"Projektna platforma ima dva cilja," o različnih razsežnostih pobude razlaga Rogelja. "Gre za internacionalizacijo kitajskih državnih podjetij, tako imenovanih state-owned enterprises (SOE), saj je ta zrasel na prejšnjih iniciativah, kot je bila recimo going out strategy, ki so bile izključno ekonomskega pomena," pravi. A dodaja, da to od podobnih iniciativ loči "geopolitična dimenzija".

Slednja je razlog za skrb v prestolnicah zahodnih držav, saj kitajsko vodstvo preko pobude poskuša gospodarstvo uporabiti "na strateško premišljen način, ki določene šibkosti (prevelike zmogljivosti, premajhna internacionalizacija, preveč domačih prihrankov) spreminja v osi ekonomskega razvoja in političnega vpliva Kitajske na partnerice v okviru pobude".

Pri tem poudarja, da ta politična komponenta najbolj moti Zahod, ki je "nenadoma zagledal obrise sveta, v katerem dominira Kitajska". Ni namreč naključje, da se poskuša Kitajska uveljaviti kot voditeljica globalnega juga, kjer ima prav prek pobude tudi največ projektov oziroma naložb.

Podobno razmišlja tudi Vagneli, ki pravi, da je Kitajska svetu s pobudo po svetovni finančni krizi ponudila "novo veliko zgodbo in kapital", ki ju Zahod ni bil sposoben ali željan zagotoviti. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD tako navaja, da bodo globalne potrebe za razvoj infrastrukture v obdobju 2016‒2030 narasle na 95 bilijard dolarjev.

Bloomberg Mercury V zadnjem času drugo gospodarstvo sveta maje nepremičninski sektor, zaradi česar bo država morala krepko podpreti domače gospodarstvo in nekoliko oklestiti financiranje projektov v okviru pobude. Vendar Igor Rogelja pravi, da se je KPK prejšnji teden zavezala k nadaljevanju pobude, kar pomeni, da gre "uradno vse naprej po načrtu".

Ambicioznost kitajskega alternativnega razvoja povzemajo besede njenega predsednika, ki države pristopnice velikokrat pozove, naj se vkrcajo na "vlak kitajskega napredka in razvoja". A čeprav so številke impresivne, saj pobuda predvsem v državah jugovzhodne in osrednje Azije, Afrike, Južne Amerike in Evrope zajema kar 75 odstotkov svetovne populacije in polovico svetovnega BDP, so v bleščeči zunanjosti kitajskega hitrega vlaka v zadnjih letih začele nastajati razpoke.

Dolžniška past ali pomoč nerazvitim?

Podobno kot s samo opredelitvijo imajo poznavalci težave tudi pri ocenjevanju njenega uspeha, pravi izvrstna poznavalka Kitajske in dolgoletna dopisnica Dela iz Pekinga Zorana Baković. Pobuda je bila uspešna v smislu regionalnega povezovanja Azije, pravi, vendar neuspešna pri nameri, "da se poveže z Evropo in jo spravi pod vpliv Kitajske". Ne nazadnje bo konec leta po vsej verjetnosti iz pobude izstopila Italija, ki je bila edina pristopnica druščine kluba najrazvitejših G7.

Vagneli navaja, da so kapitalski tokovi v okviru pobude za države v razvoju presegli tokove Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada (MDS), s čimer se je država "utrdila v središču svetovnega političnega gospodarstva". Ocenjuje, da je pobuda ne glede na kritike spremenila svet, saj o "svetovni politiki in gospodarstvu ni mogoče govoriti, ne da bi jo omenili".

Baković z vidika neuspeha navaja tudi glavni očitek Zahoda, češ da gre pri izdajanju posojil za gradnjo projektov za tako imenovano dolžniško past, v katero naj bi se ujele številne države, tudi Črna gora in Šrilanka.

Logika za temi očitki je, da lahko Kitajska v primeru neplačila od posojilojemalca zahteva koncesije, kot je lastništvo infrastrukture. Eden od najrazvpitejših primerov je pristanišče Hambantota v Šrilanki, ki ga je zgradila in prevzela Kitajska, potem ko tamkajšnja vlada ni bila sposobna odplačati dolgov. To je posledica tega, pravi Rogelja, da ima Kitajska vedno dva pogoja: projekte izvajajo kitajska državna podjetja, dolg pa mora biti zavarovan bodisi z državno garancijo bodisi z naravnimi viri.

Vendar Baković in Rogelja opozarjata, da pri kritikah o dolžniški pasti ne gre za naklepe Pekinga, ampak pogosto za posledico pogoltnosti režimov držav partneric. "Primer črnogorske avtoceste je zelo tipičen," za katerega Rogelja pravi, da ni bil kitajska ideja, ampak "dolgotrajna želja črnogorskega vodstva".

"Kitajska absolutno igra tudi pozitivno vlogo, saj države v razvoju še kako potrebujejo pomoč pri gradnji infrastrukture, predvsem zato, ker se zahodni viri financiranja bolj osredotočajo na gradnjo kapacitet države, ne pa toliko na fizično infrastrukturo," poudarja predavatelj londonskega kolidža.

"Ključni cilj pobude ob njenem začetku pred desetimi leti je bil zagotoviti spodbudo za spremembe, saj Kitajska ne prinaša le kapitala, temveč tudi znanje, izkušnje in vrhunsko tehnologijo," pravi Vagneli. "To ji je ne nazadnje tudi uspelo," sklene.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar