Wang Shunqing: 'Kitajska si v Sloveniji želi razvoja infrastrukture in omrežja 5G'

Obetavna in ambiciozna Kitajska je v zadnjih desetletjih prehodila občudovanja vredno pot. Azijska velikanka je namreč na krilih tržne liberalizacije izkoristila svoj enormni človeški potencial, zaradi katerega se je iz stagnirajoče dedinje mogočnih cesarskih dinastij ter komunističnega izolacionizma v 21. stoletju bliskovito razvila v gospodarsko velesilo.

Nepričakovana, a eksplozivna zmes kolektivnega upravljanja ter liberalizma je državo ob kritikah Zahoda, ki pogosto izvirajo iz nerazumevanja, nezaupanja ali preproste zavisti, kakor bi dejali v Pekingu, uspešno pognala v območje dvomestne gospodarske rasti. A kolikor je Kitajska zgodba o uspehu, je po drugi strani tudi opozorilo o pasteh nebrzdanega razvoja in naraščajoče samozavesti njenih političnih voditeljev. V zadnjih mesecih pa skrbi mednarodni skupnosti povzroča še kopičenje sistemskih težav kitajskega gospodarstva, ki ga majeta nepremičninski in bančni sektor.

Soobstoj nasprotij Kitajske se zrcali v megalomanskih projektih, kakršna je pobuda pasu in ceste. Veleprojekt, s katerim Kitajska širi svoj ekonomski, družbeni, kulturni in ne nazadnje tudi geopolitični vpliv. Slednje je v našem pogovoru veleposlanik Ljudske republike Kitajske, njegova ekscelenca Wang Shunqing, zanikal, češ da je pobuda kolektivni multilateralni projekt, "ki so ga skupaj oblikovale vse strani in si ga deli svet".

Diplomat je v pogovoru za Bloomberg Adria povedal, da je naša država s skoraj 5,3 milijarde evrov blagovne menjave najpomembnejši trgovinski partner na zahodnem Balkanu in poudaril, da si v prihodnje obeta še tesnejšega sodelovanja med državama: "S slovensko stranjo smo pripravljeni okrepiti sodelovanje na področju razvoja infrastrukture, vključno z železnicami in omrežjem 5G, za kar se zanimajo kitajska podjetja," je zastavil kitajsko vizijo razvoja odnosov med državama.

Kako kitajski podjetniki glede na vaše izkušnje gledajo na Slovenijo? Ali se kitajska podjetja zanimajo za Slovenijo z vidika naložbenih priložnosti, in če se, v katerih sektorjih, panogah?

Slovenija je zaradi svoje geografske lege, odlične infrastrukture in visokokvalificirane delovne sile dobra destinacija za naložbe. V zadnjih letih se vse več kitajskih podjetij zanima za naložbe v Sloveniji, in sicer v sektorjih in na področjih, kot so gospodinjski aparati, stroji, komunikacije in medicina. Eden od takšnih zelo uspešnih projektov je Hisense Gorenje. Nedavno je kitajsko podjetje Porton Pharma v sodelovanju z Lekom najavilo naložbo v višini 50 milijonov evrov, s čimer bi v Sloveniji vzpostavilo raziskovalno-razvojni center in proizvodno linijo API (active pharmaceutical ingredient). Družbama Porton Pharma in Lek želim veliko uspeha.

Kako pomembna je Slovenija za Kitajsko v gospodarskem in političnem kontekstu, glede na to, da je razmeroma majhna država?

Načelo kitajske diplomacije je, da so vse države enake ne glede na njihovo velikost. V zadnjih 30 letih od vzpostavitve diplomatskih odnosov med Kitajsko in Slovenijo se državi obravnavata z vzajemnim spoštovanjem in enakopravnostjo, bilateralni odnosi pa se razvijajo nemoteno s tesnimi izmenjavami na vseh ravneh.

Obe strani sta trdno zavezani ohranjanju in izvajanju multilateralizma, z nedavno izvolitvijo Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov (ZN) pa bomo še okrepili komunikacijo in sodelovanje v ZN. Gospodarski in trgovinski odnosi med Kitajsko in Slovenijo se krepijo, saj je blagovna menjava leta 2022 dosegla dobre 5,3 milijarde evrov, pri čemer je Slovenija največja trgovinska partnerica Kitajske na Zahodnem Balkanu, Kitajska pa največja azijska trgovinska partnerica vaše države.

Kitajska in Slovenija imata potrebo in potencial za sodelovanje, zato sem prepričan, da se bodo dvostranski odnosi v prihodnosti še okrepili.

Slovenija je že nekaj let del pobude pasu in ceste, ki bo letos praznovala deseto obletnico, vendar do zdaj ni bil izveden še noben projekt. Po navedbah naših virov se številna slovenska podjetja zanimajo za tovrstno sodelovanje, vendar pravijo, da gre za meddržavni projekt, ki je odvisen od dogovorov na politični ravni – kje je torej kamen spotike in ali lahko v prihodnje pričakujemo drugačen razvoj dogodkov?

Kitajska in Slovenija sta novembra 2017 podpisali memorandum o soglasju za skupno gradnjo pobude pasu in ceste. V sklopu pobude je sodelovanje med Kitajsko in Slovenijo doseglo številne pozitivne rezultate. Pri tem ne gre za to, da do zdaj ni bil izveden še noben projekt.

Slovenska stran je večkrat sodelovala na Forumu za mednarodno sodelovanje pobude pasu in ceste (Belt and Road Forum for International Cooperation), na Kitajskem mednarodnem uvoznem sejmu (China International Import Expo), Kitajskem uvozno-izvoznem sejmu (China Import and Export Fair) in  Sejmu sodelovanja med Kitajsko in državami osrednje in vzhodne Evrope (China – Central and Eastern European Countries Expo), kjer je dosegla dobre rezultate.

V okviru sodelovanja med Kitajsko ter državami srednje in vzhodne Evrope je Slovenija vodilna država na področju gospodarskega sodelovanja ter gozdarstva in zimskih športov. Slovenija je povečala izvoz mleka, konzerviranih rib in medu na Kitajsko, podpisan pa je bil tudi sporazum o izvozu slovenskega perutninskega mesa na Kitajsko.

Opozoriti je treba, da pobuda ni le medvladni projekt, niti ni omejena na infrastrukturni sektor. Cilj te pobude je okrepiti kohezijo držav in postopoma vzpostaviti vzorec regionalnega sodelovanja, ki temelji na posvetovanju in sodelovanju pri doseganju skupne koristi. Podjetja so pomembna gonilna sila razvoja pobude ter njeni glavni izvajalci in tisti, ki imajo od tega največjo korist. Kitajska bo tako kot doslej spodbujala svoja podjetja k naložbam v Sloveniji. Prav tako so po drugi plati na Kitajskem dobrodošla slovenska podjetja in finančne institucije, da dejavno pristopijo k pobudi; vključno z naložbami na Kitajskem, s katerimi bi lahko dosegli vzajemno korist in spodbudili skupni razvoj.

V nasprotju s Slovenija je Kitajska na Zahodnem Balkanu v okviru pobude pasu in ceste zelo dejavna – v Srbiji veliko vlaga v energetske projekte, kot so vetrne elektrarne, v Črni gori je bil denimo dokončan odsek avtoceste. Kakšna je kitajska gospodarska strategija na Balkanu?

Gospodarsko in trgovinsko sodelovanje Kitajske z Zahodnim Balkanom je v skladu z željami in potrebami držav v regiji po spodbujanju gospodarskega in družbenega razvoja, obe strani pa imata pomembne prednosti in priložnosti za sodelovanje. V okviru tega mehanizma sodelovanja med Kitajsko ter državami srednje in vzhodne Evrope obe strani še naprej poglabljata svoje prijateljsko sodelovanje.

Omenjeni rezultati sodelovanja bodo pripomogli k spodbujanju regionalne gospodarske rasti. S slovensko stranjo smo pripravljeni okrepiti sodelovanje na področju razvoja infrastrukture, vključno z železnicami in omrežjem 5G, za kar se zanimajo kitajska podjetja, žal pa se v zadnjih nekaj letih niso uresničile nekatere zelo obetavne priložnosti, kot je bil drugi tir železniške proge Divača–Koper.

Upam, da bo slovenska stran zagotovila pošteno, pravično in nediskriminatorno tržno okolje za razvoj kitajskih podjetij v Sloveniji. Verjamem, da je sodelovanje vedno obojestransko koristno in da je v interesu obeh strani, da zagotovita pogoje za dobro in nemoteno sodelovanje.

Kitajska se zanima za jadranska pristanišča, vendar jo v njenih namerah v ozadju ovirajo ameriški interesi. Kako Kitajska gleda na koprsko pristanišče? Ali našo luko res smatra za odskočno desko za vstop na vzhodnoevropske trge, zlasti zaradi njenega avtomobilskega terminala, ki je največji v Sredozemlju?

Koprsko pristanišče ima največji kontejnerski terminal v Jadranskem morju in je najhitrejša trgovinska pot do številnih srednje- in vzhodnoevropskih držav. Je tudi pomembno pristanišče za trgovino med Kitajsko in Slovenijo ter Kitajsko in Evropo.

Leta 2008 je koprsko pristanišče podpisalo memorandum o soglasju s pristaniško skupino Ningbo Zhoushan Port Group, količina tovora med partnerjema pa se nenehno povečuje. Decembra lani je denimo iz kitajskega mesta Qingdao odpeljal prvi vlak v okviru projekta China Railway Express South Channel 'Cross-Two Seas' in po 30 dneh prispel v koprsko pristanišče. Glavnina prepeljanega blaga so bili električni avtomobili.

Kakor smo seznanjeni, namerava koprsko pristanišče v naslednjih 10 letih vložiti 450 milijonov evrov v gradnjo srednjeevropskega logističnega centra. Verjamem, da bo koprsko pristanišče v prihodnosti igralo pomembnejšo vlogo v gospodarskem in trgovinskem sodelovanju med Kitajsko in Slovenijo.

Bloomberg Adria

Kaj pa kulturna izmenjava med državama, kakšni so načrti Kitajske na tem področju? Kako pomembna je mehka moč za Kitajsko pri širjenju njene kulture po svetu?

Zelo me veseli, da so izmenjave med Kitajsko in Slovenijo na področju humanistike vse bolj dejavne, njihova raven in kakovost pa se nenehno izboljšujeta. Tovrstne izmenjave med Kitajsko in Slovenijo imajo dolgo zgodovino. Že v 18. stoletju je Slovenec Ferdinand Avguštin Hallerstein, ki je na Kitajskem znan kot Liu Songling, odšel na Kitajsko in tam organiziral gradnjo velikega astronomskega opazovalnega instrumenta – Jihengove armilarne sfere, ki je še danes na ogledu v observatoriju Beijing Ancient Observatory. Pred kratkim je veleposlaništvo Ljudske republike Kitajske v Sloveniji skupaj z Arhivom Kitajske in Slovenije pripravilo razstavo dokumentov z naslovom Hallerstein in Jiheng Armillary Sphere, pri čemer se predsednici Nataši Pirc Musar zahvaljujem, da se je udeležila odprtja razstave in imela vsebinsko bogat govor. Na letošnjem Festivalu Ljubljana so se predstavili tudi umetniki iz Kitajske. Kitajska je pripravljena še naprej širiti kulturno izmenjavo s Slovenijo. Izmenjave med ljudmi med državama pa bodo sčasoma dosegle višjo raven kot doslej.

Tako Kitajska kot Evropa imata bogati zgodovini in čudoviti civilizaciji. Globalna civilizacijska pobuda (Global Civilization Initiative), ki jo je letos predstavil predsednik Xi Jinping, pravi, da imajo strpnost, sožitje, izmenjave in vzajemno učenje med različnimi civilizacijami nenadomestljivo vlogo pri spodbujanju skupnega napredka človeške družbe.

Pripravljeni smo sodelovati s slovensko in evropsko stranjo pri spodbujanju nadaljnje širitve in poglabljanja humanističnih izmenjav med državami po vsem svetu.

Kako odgovarjate na obtožbe, da je pobuda pasu in ceste vzvod za širitev kitajskega geopolitičnega vpliva? Očitki letijo na posojila, ki jih države najemajo v okviru dvostranskih sporazumov, ki naj bi posojilojemalce pahnili v dolžniško past, infrastrukturne projekte pa si na koncu prisvojijo kitajski državni subjekti. Kako zavračate obtožbe o gospodarskem neokolonializmu, zlasti v državah globalnega juga?

Čeprav je pobuda kitajski projekt, gre za multilateralni projekt, ki so ga skupaj oblikovale vse strani in si ga deli ves svet. Ne strinjam se z mislijo, da gre pri tej pobudi za širjenje kitajskega geopolitičnega vpliva. Taka interpretacija je že sama po sebi izrazito geopolitična. Kitajska je vedno sodelovala z drugimi državami po načelu odprtosti in transparentnosti ter v skladu s tržnimi in mednarodnimi pravili. Odkar je pobuda pred desetimi leti stopila v veljavo, je v njej sodelovalo več kot tri četrtine držav sveta in 32 mednarodnih organizacij, zato je povsem očitno, da je ta pozitivno vplivala na razvoj držav, ki so njen sestavni del.

Kar zadeva tako imenovano dolžniško past, gre za koncept, ki so si ga izmislili tisti, ki nočejo videti pozitivnih rezultatov pobude. To tudi ne ustreza dejstvom. Po dostopnih statističnih podatkih imajo mednarodne finančne institucije v lasti več kot 80 odstotkov državnega dolga držav v razvoju. Kitajska je vedno pripisovala velik pomen vprašanju vzdržnosti dolga. Zato je skupaj z zadevnimi državami izdala vodilna načela o financiranju razvoja pobude in določila okvir za vzdržnost dolga, da bi državam, ki sodelujejo v projektu, pomagala izboljšati njihovo sposobnost upravljanja najetih posojil. Doslej nobeden od partnerjev ni potrdil trditve, da je omenjena pobuda ustvarila tako imenovano dolžniško past.

Kitajska je veliko prispevala k izvajanju pobude skupine G20 za odložitev plačila dolga in si bo še naprej prizadevala za konstruktivno vlogo pri reševanju bremena mednarodnega dolga, zlasti dolga najrevnejših držav.

Kitajska se v zvezi z vojno v Ukrajini zavzema za sklenitev mirovnega sporazuma, pri čemer ji Zahod očita neiskrenost. Kitajska je zaradi vojne postala pomembna trgovinska partnerica Putinovega režima, saj od Rusije dobiva poceni energijo, hkrati pa ne zagovarja popolnega umika ruskih enot z zasedenih ukrajinskih ozemelj, s čimer se kršita ozemeljska celovitost in suverenost Ukrajine. Zakaj Peking ne obsodi Putinovega režima in ne izkoristi svojega vpliva na Moskvo, da bi jo prisilil k ustavitvi agresije proti Ukrajini in umiku enot iz Ukrajine?

Vzroki ukrajinske krize imajo zapleteno zgodovino in sedanjost. Kitajska je vedno neodvisno presojala razmere ter ohranjala objektivno in nepristransko stališče, ki temelji na veri v mir in spodbujanju pogajanj. Kitajska ni niti pobudnica niti udeleženka v krizi, prav tako ne dobavlja orožja nobeni od vpletenih strani.

Kitajsko stališče v tej zadevi je bilo vselej dosledno in jasno, brez kakršne koli dvoumnosti. Mirovni predlog, ki ga je predstavil predsednik Xi, je bil vedno temeljno načelo, ki ga je Kitajska upoštevala pri reševanju ukrajinske krize.

Prvič, spoštovati je treba ozemeljsko celovitost in suverenost vseh držav. Drugič, spoštovati je treba vse legitimne varnostne interese. Tretjič, spoštovati in upoštevati je treba vse mednarodne zakone, zlasti ustanovno listino ZN. In četrtič, spodbujati je treba vsa prizadevanja za mirno rešitev krize. Na podlagi dokumenta Stališče Kitajske o politični rešitvi ukrajinske krize je Kitajska pripravljena sodelovati z mednarodno skupnostjo, vključno s Slovenijo, pri nadaljnjih prizadevanjih za politično rešitev krize.

Slovenija je članica EU in Nata, organizacij, ki sta, čeprav veliko manj kot ZDA, vse bolj nezaupljivi do poskusov uveljavljanja Kitajske na mednarodnem političnem prizorišču. EU želi ohraniti tesne gospodarske vezi, vendar je zaskrbljena zaradi vse bolj agresivne kitajske zunanje politike, pa tudi zaradi namigov o gospodarskem vohunjenju. Ali Kitajska vidi EU kot partnerico ali tekmico?

Opažamo, da sta EU in Nato v zadnjih letih podala nekaj negativnih pripomb o vprašanjih, povezanih s Kitajsko. Kitajsko sta opisala kot nasprotnika in izziv, vendar je EU poudarila tudi, da je Kitajska pomemben partner, dokumenti Nata pa odražajo namero, da ta želi ohraniti stike s kitajsko stranjo.

Kitajska si dosledno prizadeva za neodvisno in miroljubno zunanjo politiko ter razvija odnose z vsemi državami na podlagi vzajemnega spoštovanja in vzajemnih koristi, pri čemer odločno varuje svojo suverenost, varnost in razvojne interese. Kitajska vedno gradi svetovni mir, prispeva k svetovnemu razvoju in brani mednarodni red.

Tudi kitajska politika do EU je zasnovana dolgoročno. Kitajska je EU vedno obravnavala kot pomembno silo na mednarodnem političnem in gospodarskem prizorišču in je pripravljena še naprej razvijati celovito partnerstvo z njo. Kitajska in EU obsežno in tesno sodelujeta na področju trgovine in naložb, znanosti, tehnologije in kulture. V začetku tega meseca je v Pekingu uspešno potekal četrti dialog Kitajske in EU o okolju in podnebju (China-EU High-Level Environment and Climate Dialogue), potekajo pa tudi priprave na novo srečanje voditeljev Kitajske in EU.

Bloomberg Adria

 

Kaj pa odnosi z ZDA, ki so vse bolj napeti? ZDA obtožujejo Kitajsko ekspanzionističnih teženj, zato med drugim krepijo svojo vojaško navzočnost na Filipinih in Papui Novi Gvineji. Številni opazovalci zato napovedujejo, da se bo v bližnji prihodnosti povečala možnost oboroženega spopada med obema velesilama, kot je v nedavnem intervjuju za Bloomberg poudaril starosta ameriške diplomacije Henry Kissinger.

To, da je v odnosih med Kitajsko in ZDA veliko težav, ni novost. Odnosi med Kitajsko in ZDA so padli na najnižjo točko. Glavni razlog je, da imajo ZDA napačno predstavo o Kitajski, kar Američane vodi v napačno politiko do nje. Ugibanja ZDA o vojaški ekspanziji Kitajske so le izgovor za ohranjanje njihove vojaške hegemonije.

Predsednik Xi je za odnose med Kitajsko in ZDA postavil načela vzajemnega spoštovanja, miroljubnega sožitja in sodelovanja, ki so koristna za vse, in Kitajska bo spodbujala, da se odnosi med državama vrnejo na pravo pot ter se v skladu z omenjenimi načeli razvijajo na zdrav in stabilen način. Naša država ima vedno odprta vrata za dialog in komunikacijo, zato upamo, da bodo ZDA opustile igro ničelne vsote in miselnost hladne vojne.

Kakšni so načrti Kitajske glede oživitve njene pešajoče gospodarske rasti? V zadnjem času Kitajska poroča o vse bolj mračnih podatkih o upadanju industrijske dejavnosti, naraščajoči brezposelnosti, ki je še posebno pereča med mladimi, ki so glavni potrošniki, kar je slabo znamenje za njene načrte, spodbujanja domačega povpraševanja, s čimer skuša zmanjšati tveganja in ločevanje od zahodnih, zlasti ameriških trgov.

Na splošno kitajsko gospodarstvo pospešeno okreva. V prvem četrtletju letošnjega leta se je kitajski BDP na letni ravni povečal za 4,5 odstotka, stopnja gospodarske rasti v drugem četrtletju pa naj bi bila hitrejša kot v prvem četrtletju in naj bi dosegla predvideni cilj gospodarske rasti petih odstotkov na letni ravni.  Pri čemer naj bi kitajsko gospodarstvo prispevalo približno eno tretjino svetovne gospodarske rasti.

Svetovna banka, Mednarodni denarni sklad in druge mednarodne institucije so nedavno dvignili svoja pričakovanja glede kitajske gospodarske rasti za letos, vodilni kadri multinacionalk množično obiskujejo Kitajsko, kar kaže na zaupanje v možnosti kitajskega gospodarskega razvoja. Seveda se kitajsko gospodarstvo sooča tudi s težavami, kot so nezadostno povpraševanje na trgu, visoka brezposelnost mladih in šibek nepremičninski trg, vendar imajo naše nedavno uvedene makroekonomske poteze že pozitivne rezultate.

V zadnjih letih se je v svetovnih gospodarskih razmerah povečalo število izzivov in negotovosti, vključno s tako imenovanim derisking in decoupling in porastom trgovinskega protekcionizma. Upamo, da se bo mednarodna skupnost pridružila Kitajski pri zagovarjanju sodelovanja, ki bo koristilo vsem, odprtosti in vključevanju, ter se zavezala k oblikovanju odprtega svetovnega gospodarstva. Stabilnost Kitajske bo svetu prinesla več gotovosti, njen razvoj pa nove priložnosti.

Medtem ko so se ameriški politiki prepirali o dvigu meje zadolževanja ZDA, so kitajski mediji razmišljali, da je to priložnost za nadaljnjo krepitev vloge juana v mednarodni trgovini. Toda, kot je v nedavnem pogovoru za Bloomberg Adria dejal slovenski ekonomist Mojmir Mrak, bi moral Peking za internacionalizacijo svoje valute sprostiti številne nadzorne mehanizme in s tem okrepiti zaupanje tujih trgovinskih partnerjev v svojo valuto. Kako si bo Kitajska v prihodnje prizadevala še bolj okrepiti mednarodno vlogo juana?

Namen internacionalizacije juana ni nadomestiti ameriški dolar, evro ali druge mednarodne valute, temveč ponuditi trgu možnost izbire ter dodatno olajšati mednarodno trgovino in naložbe. Ker se mednarodno geopolitično in gospodarsko razvojno okolje spreminja, vse več držav podpira in si prizadeva za diverzifikacijo mednarodnega denarnega sistema.

Internacionalizacija juana je vezana na kitajsko gospodarsko rast ter gospodarske reforme. Prispeva tudi k vzpostavitvi stabilnejšega, pravičnejšega in bolj raznolikega mednarodnega monetarnega sistema. Trenutno je juan peta največja plačilna valuta na svetu, tretja največja valuta za financiranje trgovine in peta največja mednarodna rezervna valuta, devizne transakcije v juanih pa so se povečale na 7 odstotkov svetovnega tržnega deleža, zaradi česar je ta v zadnjih treh letih postal najhitreje rastoča valuta glede na tržni delež.

Zagotovilo za internacionalizacijo je, da Kitajska ohrani dolgoročen stabilen razvoj. Kitajska bo vztrajala pri spodbujanju visokokakovostnega razvoja in pospeševanju odpiranja zunanjemu svetu, kar bo vneslo več stabilnosti na mednarodni finančni trg.

Eden od stoletnih ciljev Komunistične partije Kitajske je 'veliki preporod kitajskega naroda', ki po partijskih načrtih vključuje tudi narodno združitev s Tajvanom. Kakšna je kitajska strategija in časovnica za to? Ali priključitev otočja vključuje morebitno uporabo sile, zlasti če se ZDA postavijo na stran tistih, ki zagovarjajo tajvansko neodvisnost?

Tajvan že od nekdaj pripada Kitajski. Legitimna pravica vsake suverene države je, da varuje svojo nacionalno enotnost in ozemeljsko celovitost. Mednarodna skupnost se strinja glede načela ene Kitajske in da je vlada Ljudske republike Kitajske edina legitimna vlada, ki zastopa celotno državo. Mirna združitev in ena država, dva sistema sta osnovni kitajski politični načeli za reševanje tajvanskega vprašanja in najboljši način za dosego nacionalne združitve.

Tajvansko vprašanje je interna zadeva Kitajske in je kot takšno v središču njenih temeljnih državnih interesov. Zagovorniki 'neodvisnosti' Tajvana so največja grožnja miru v Tajvanski ožini. Z največjo iskrenostjo si bomo prizadevali za mirno združitev, vendar se ne bomo odrekli uporabi sile in si pridržujemo možnost sprejetja vseh potrebnih ukrepov.  Ti so usmerjeni proti separatističnim dejavnostim ozkega kroga aktivistov za neodvisnost Tajvana in vmešavanju zunanjih sil. Kitajska je odločena in sposobna doseči ponovno nacionalno združitev, zato je vsak poskus podpore tajvanski 'neodvisnosti' obsojen na neuspeh.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar