Top 5 novic za začetek dneva: rekord na črpalkah, cene nepremičnin in superagenti

Dobro jutro.

Medtem ko se cene naftnih derivatov na bencinskih črpalkah danes dosegle rekordne vrednosti, cena surove nafte na svetovnih trgih še naprej raste. Cena severnomorske nafte brent raste že drugi dan zapored, ker trgovci ocenjujejo motnje v dobavi z Bližnjega vzhoda, medtem ko ključni savdski naftovod ostaja zaprt. Nafta brent se je povzpela nad 107 dolarjev za sod, s čimer se približuje petkovemu dnevnemu vrhu tik pod 110 dolarji, kar je bila najvišja raven po maju.

Naftovod v Savdski Arabiji, so prejšnji teden zaprli po napadih, pri čemer družba Saudi Aramco še ni sporočila, kdaj bi ga lahko znova zagnala. Rijad medtem poskuša povečati količine nafte, ki jih izvaža prek Hormuške ožine, da bi nadomestil izpad zmogljivosti. Naftovod, po katerem nafta potuje skozi Savdsko Arabijo do obale Rdečega morja, bo po poročanju tiskovne agencije AP nedelujoč še več tednov, poroča Bloomberg.

Kako pravilno določiti ceno nepremičnine in se izogniti dragim napakam

Slovenski nepremičninski trg ostaja zelo živahen, vendar strokovnjaki opozarjajo, da prodajalci pogosto naredijo napako pri postavljanju previsokih cen. Takšna pričakovanja temeljijo na oglasih neprodanih nepremičnin, kar ustvarja začaran krog umetnega dvigovanja cen in lahko podaljša prodajo. Nepremičninski posredniki svetujejo določitev cene na podlagi dejansko izvedenih transakcij, saj privlačna začetna cena pogosto pritegne več kupcev in lahko prinese tudi višjo končno kupnino. Več preberite v članku na povezavi.

Nogometni superagenti: Skriti gospodarji milijonskih prestopov

Nogometni agenti imajo vse večji vpliv na svetovne prestope, saj so klubi lani za njihove provizije namenili rekordnih 1,17 milijarde evrov. Med najvplivnejšimi imeni izstopajo Jorge Mendes, Pini Zahavi in Rafaela Pimenta, ki zastopajo največje zvezdnike svetovnega nogometa ter sodelujejo pri večdesetmilijonskih poslih.

Njihova moč temelji na mreži stikov, pogajalskih sposobnostih in vplivu, ki pogosto sega daleč prek zastopanja posameznih igralcev. Obenem njihovo delovanje spremljajo tudi polemike glede navzkrižij interesov, provizij in preglednosti poslovanja. Podrobneje o superagentih pišemo v članku na povezavi.

Mercado Libre: Večji potencial od Amazona, a tudi večje tveganje

Mercado Libre se je iz spletne tržnice razvil v vodilno digitalno platformo Latinske Amerike, ki združuje e-trgovino, logistiko, plačila in finančne storitve. Podjetje raste hitreje od Amazona, saj izkorišča še vedno velik potencial digitalizacije v regiji, kjer spletna trgovina in fintech nista dosegla zrelosti razvitih trgov. Njegova ključna konkurenčna prednost je platforma Mercado Pago, ki uporabnikom omogoča plačevanje, varčevanje, kreditiranje in upravljanje financ znotraj enotnega ekosistema. Vlagateljem zato ponuja privlačen potencial rasti, a tudi večja tveganja. Več preberite v članku na povezavi.

Strah pred upočasnitvijo umetne inteligence zamajal svetovne borze

Globalni delniški trgi so se znašli pod pritiskom po pozivih vodilnih predstavnikov industrije umetne inteligence k upočasnitvi razvoja najnaprednejših modelov. Največ izgub so utrpele tehnološke družbe, povezane z umetno inteligenco, saj vlagatelje skrbi morebitno zmanjšanje več sto milijard dolarjev vrednih naložb v sektor.

Padci so prizadeli proizvajalce čipov, tehnološke velikane in borzne indekse v Aziji, Evropi ter ZDA. Analitiki opozarjajo, da bi lahko večji šok v sektorju sprožil širše gospodarske posledice, vključno z recesijo v ZDA in izrazitim upočasnjevanjem svetovne gospodarske rasti. Več preberite v članku na povezavi.

Šimonka: SID Banka letno podjetjem namenja 200 milijonov, interes je velik

Slovenska podjetja se soočajo z zahtevnim okoljem, v katerem so inovacije, investicije in prilagodljivost ključni pogoji za uspeh. SID banka in gospodarsko ministrstvo sta zato za podporo gospodarstvu vzpostavila posojilna sklada v skupni višini milijarde evrov. Posamezni programi omogočajo financiranje do pet milijonov evrov, pri naložbenih projektih pa ročnost do 20 let. Predstavljeni finančni produkti so dolgoročni, namenjeni so financiranju naložbenih projektov, trajnih obratnih sredstev, posebnih likvidnostnih potreb ter raziskovalno-razvojnih projektov.

Kot je v oddaji Start na televiziji Bloomberg Adria dejal Simon Šimonka, direktor oddelka za financiranje in marketing v SID Banki, je interes podjetij za posojila velik, saj nudijo tudi zelo ugodne obrestne mere. Posojila niso namenjena le izvoznim podjetjem, ampak vsem podjetjem z dejavnostjo v Sloveniji, ki poslujejo vsaj dve leti, tudi zadrugam in samostojnim podjetnikom. Financirali ne bodo le špekulativnega nakupa nepremičnin in nakupov nepremičnin za oddajanje. Letno bodo odobrili za približno 200 milijonov evrov posojil, podjetja pa imajo pet let časa za razvoj projektov.

Ameriška 10-letna obveznica čez pet odstotkov

Donosnost 10-letne ameriške državne obveznice se je povzpela na najvišjo raven v skoraj dveh desetletjih, kar predstavlja nov mejnik v obsežni razprodaji obveznic po svetu, ki jo poganjajo rast cen energentov, naraščajoča zadolženost držav in vztrajna inflacija, piše Bloomberg.

Donosnost se je v torek zvišala za kar štiri bazične točke na 5,02 odstotka, s čimer je presegla vrh iz leta 2023 in dosegla najvišjo raven po letu 2007. Zadnji val rasti donosov je sledil podražitvi nafte na svetovnih trgih, saj se povečujejo tveganja za dobavo energentov z Bližnjega vzhoda.

Evropske obveznice pod pritiskom: Slovenija za zdaj med najvarnejšimi

Donosi državnih obveznic v Evropi so na najvišjih ravneh, saj vlagatelje skrbijo dražji energenti, politična negotovost in visoka zadolženost držav. Posebej pod drobnogledom je Francija, kjer se je premija za tveganje povzpela na najvišjo raven po dolžniški krizi zaradi skrbi glede javnih financ in političnih razmer. V oddaji Zoom in je Marjan Divjak, generalni direktor direktorata za zakladništvo povedal, da bodo krivulje donosov na obvezniških trgih še rastle.

"Slovenija ohranja izredno močan položaj na finančnih trgih," je povedal in dodal, da po ocenah kotiramo podobno kot Avstrija in Finska. ''Slovenske državne obveznice se že obnašajo kot neko varno zatočišč in ključno je, da tak položaj ohranijo.'' Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete je pri tem poudaril, da bo proračun za naslednji dve leti jasen pokazatelj tega, kam gre Slovenija, kako bo uravnavala odnose z Evropsko unijo in kako bo nova vlada vodila fiskalne politike. Ob tem je opozoril, da primanjkljaj tik pod dovoljenimi tremi odstotki, medtem ko je gospodarska rast prav tako nekaj-odstotna, ostaja tvegano. Več o ključnih izzivih, vlogi politike in prihajajočih volitev v Evropi in trendih na trgih poslušajte v oddaji.

 

Najbolj brane zgodbe:

1. Volkswagen je na trg pripeljal dva električna avta, a kaj, ko se je žur že končal

2. September že pritiska na evropske delnice. Kaj jih čaka do konca leta?

3. ECB: Če bo treba, bodo obresti še višje

4. Diana Dimnik: "Nikoli ne razmišljam, koliko denarja bo prinesel projekt"

5. Zlom cen mleka vleče navzdol slovensko kmetijstvo

 

Kaj spremljamo danes:

• Surs bo objavil indekse vrednosti opravljenih gradbenih del.
• Na Kitajskem bodo objavili podatke o brezposelnosti, maloprodaji in industrijski proizvodnji.
• V Združenem kraljestvu bodo objavili podatke o brezposelnosti.
• V Franciji in Španiji bodo objavili podatke o inflaciji.
• Inštitut Zew bo objavil poročilo o gospodarskem razpoloženju.
• Eurostat bo objavil podatke o trgovinski bilanci.