text size
Dobro jutro. Ameriški predsednik Donald Trump naj bi do petka uvedel nove dajatve na izdelke iz več deset gospodarstev, so povedali anonimni viri Bloombergu, s čimer želi zagotoviti, da tarifni režim ostane nespremenjen tudi po izteku začasnih 10-odstotnih globalnih dajatev.
Trumpova administracija je prejšnji mesec predlagala nove dajatve v višini najmanj 10 odstotkov za 60 trgovinskih partneric, pri čemer je kot razlog navedla ohlapne standarde prisilnega dela. Predsednikova ekipa se pripravlja na uvedbo dajatev do konca tedna, čeprav ni jasno, ali se bodo razlikovale od prvotnega predloga. Trump je 10-odstotno stopnjo za vse države uporabil, potem ko je vrhovno sodišče v začetku letošnjega leta razveljavilo prej uvedene globalne dajatve.
Na Ljubljanski borzi so vlagatelji letos dobro služili - kje so služili še bolj
Osrednji indeks Ljubljanske borze SBITOP je letos pridobil več kot četrtino in je bil najdonosnejši med osrednjimi borznimi indeksi v regiji Adria. Kakšni pa so ti donosi, ko jih postavimo ob bok najdonosnejšim glavnim borznim indeksom na svetu? Primerjava kaže, da so najuspešnejši delniški indeksi v prvi polovici leta beležili tudi skoraj 70-odstotno rast.
Preberi še
Nemčija: 'Zdi se, da reforme učinkujejo'
Indeks pričakovanj ZEW z junijskih 10,5 v juliju na 26,3 točke.
pred 20 urami
Boštjan Čeh: Za preboj potrebujemo predvsem izvedbo strategije
Intervju z Boštjanom Čehom, predsednikom sveta zavoda Slovenia Biotech Hills.
pred 2 urama
Premirje po trgovinski vojni: številke kažejo, da Kitajci še vedno niso stopili z zavore
Jamieson Greer: kitajsko spoštovanje dogovora glede redkih zemelj "ni popolno".
20.07.2026
Pripravili smo lestvico svetovnih delniških indeksov po donosnosti, izpostavljamo tako najbolj kot najmanj donosne.
Ko smo že pri borzah: delnica Krke je včeraj ob nadpovprečnem prometu zabeležila največji dnevni padec vrednosti od marca letos, ko so ZDA in Izrael napadli Iran - to je razlog.
Slovenski vzajemni skladi: padel skoraj 20 let star rekord
Slovenski vzajemni skladi so prvo polovico leta končali z rekordnimi neto vplačili. V prvih šestih mesecih so vlagatelji vanje neto vplačali 299 milijonov evrov, kar je največ od leta 2005, odkar so na voljo podatki Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Letošnje prvo polletje je tako preseglo tudi prejšnji rekord iz leta 2007, ko so neto vplačila v prvih šestih mesecih znašala 286,4 milijona evrov.
Podražitev železniških vozovnic
Slovenske železnice (SŽ) so cene enosmernih in povratnih vozovnic v notranjem prometu zvišale v povprečju za 16 odstotkov, hkrati pa so se podražile tudi nekatere dodatne storitve. Do njih prihaja v času, ko število potnikov na slovenskih železnicah hitro narašča. Po podatkih Statističnega urada (Surs) je bilo leta 2025 v notranjem železniškem prometu prepeljanih približno 19,4 milijona potnikov, kar je 27 odstotkov več kot leto prej. Podrobneje o podražitvah na povezavi.
Cene svinjine padajo, presežek zbija ceno mleku
Rekordno toplo poletje, ki je obremenilo tudi kmetijstvo, na globalni ravni zaostruje še El Niño, ki bi po poročanju raziskovalcev Deutsche Bank lahko povzročil nov šok v globalnih dobavnih verigah hrane. Istočasno se slovenske kmetije soočajo z nižjimi donosi tudi zaradi vremenskih pojavov in političnih ukrepov na ravni EU in države. Kako lahko podnebni in vremenski pritiski vplivajo na kmetijstvo, ki je že pod vplivom geopolitičnih dogajanj?
Za Bloomberg Adrio je predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek dejal, da kmetje potrebujejo ukrepe države, kakršni so bili sprejeti ob začetku vojne v Ukrajini ali pandemije, ti pa morajo biti tako finančni kot nefinančni.
Kmetijstvo čuti posledice vojne v Iranu, saj so se podražili energenti in gnojila, kot tudi vremenskih pojavov, ki so po besedah Podgorška letos prizadeli skorajda vse predele države. Cenovni trendi trenutno padajo - cene svinjine so pri kmetih najnižje v zadnjih šestih letih, zaradi presežkov mleka na evropskem trgu je cena mleka od 25 do 30 odstotkov nižja pri kmetih. "Pričakujemo, da bi se morale maloprodajne cene pri tem celo znižati, ne zvišati," je povedal in dodal, da bi kmetje na hektar potrebovali 25 do 30 milijonov pomoči. Istočasno pričakujejo takojšnje izplačilo sredstev za lajšanje posledic suše iz leta 2025.
Podgoršek je v pogovoru govoril tudi o tem, kam se bodo morala usmeriti vlaganja v prihodnjih letih in kako strateško vzpostaviti sistem, ki bo deloval pod pritiskom podnebnih sprememb. Več pa v video posnetku.
Najbolj brano
1. "Več kot 2.000 evrov, še preden izdaš prvi račun!" Se popoldanski s. p. še izplača?
2. Prevzem Addiko Bank: Wellington izbral NLB, ki ima zdaj "pod streho" skoraj 29 odstotkov delnic
3. Bodo ukrajinski droni Putina prisilili v premirje?
4. Zakaj kitajski AI-kloni, kot je Kimi K3, sesuvajo Wall Street
5. EURIBOR na najvišji ravni po novembru 2024: kako visoko še lahko spleza?
Kaj danes spremljamo
Surs bo objavil plače zaposlenih pri pravnih osebah.
V Združenem kraljestvu bodo objavili podatke o inflaciji.
O poslovanju bodo poročali Amazon, Tesla in Philip Morris. V ZDA bo potekalo zaslišanje venezuelskega predsednika Nicolasa Madura.
Na Japonskem bodo objavili podatke o trgovinski bilanci.