Frustracije na nemških črpalkah: združenje ne izključuje treh evrov za liter

Ob polnoči so cene naftnih derivatgov v Slovenij dosegle novo rekrodno vrendost. Dizelsko gorivo se nevarno približuje meji dveh evrov za liter. Zaradi visokih cen goriva pa je nezadovoljnih vse več Nemcev. Razpoloženje ni dobro. Čez vikend se je cena bencina E10 premium povzpela na nov rekord. Cen pa bi se lahko še zvišale, piše Spiegel. Po podatkih nemškega avtomobilskega kluba (ADAC) je bila povprečna cena bencina v nedeljo v državi 2,273 evra na liter. Povprečna cena dizla na liter pa je bila 2,404 evra.

Bi cena res lahko dosegla tri evre?

Cene goriva v višini treh evrov na liter so po mnenju združenja bencinskih servisov v Nemčiji verjetne. ''Pripraviti se bomo morali na to, da bodo cene goriva dosegle okoli tri evre na liter,'' je za Rheinische Post povedal Herbert Rabl iz Združenja interesov bencinskih servisov (TIV). ''Na avtocestah takšne cene že beležimo.'' Strokovnjak je ob tem kritiziral ravnanje naftnih družb. ''Pobirajo izjemne zaslužke. Zaradi visokih cen pa ne trpijo le vozniki, temveč tudi upravljavci bencinskih servisov,'' je povedal.

Podatki nemškega statističnega urada Destatis sicer kažejo, da še višje cene plačujejo na Nizozemskem, kjer je cena v začetku septembra znašala 2,47 evra in na Danskem, kjer je bila pri 2,63 evra za liter bencina.

Polovico pobere država

''Ker so cene goriv v ZDA trenutno nizke, morajo korporacije zaslužiti drugje,'' je še povedal Rabl. ''In to je tukaj pri nas, v Evropi.'' Ob tem je Rabl poudaril: ''Približno polovica zneska, ki ga plačamo na bencinski črpalki, se steče v davčno blagajno.'' Opazno znižanje cen bi bilo mogoče doseči z znižanjem davka na dodano vrednost, poroča Spiegel. ''V Švici to razumejo; tam davek znaša le sedem odstotkov – to pa pomeni, da sta gorivo in mobilnost obdavčeni enako kot hrana, pijača, kruh in maslo.'' V nasprotju z Rablovo izjavo znaša stopnja DDV v Švici po zadnjem povišanju 8,1 odstotka, dodaja Spiegel.

Vodja CSU Markus Söder je zvezno vlado pozval k ukrepanju. Po sestanku izvršnega odbora CSU je Söder na vlado naslovil nujen poziv, naj poišče rešitve. Kot možno rešitev je Söder navedel pristop Avstrije, kjer vlada dodatne prihodke, ustvarjene zaradi rasti cen, vrača državljanom, piše Spiegel.

Delovnim migrantom bi vračali neposredna izplačila

Zaradi naraščajočih cen goriva se je Katherina Reiche - nemška zvezna ministrica za gospodarstvo in energetiko - že pomladi zavzemala za začasno povišanje nadomestila za prevoz na delo in za neposredno finančno pomoč delovnim migrantom. Za razbremenitev delavcev, ki se na delo vozijo z večjih razdalj, pri stroških goriva bi bilo treba uvesti mehanizem neposrednih izplačil. Takšen mehanizem bi bilo mogoče vzpostaviti prek aplikacije, izplačila pa zasnovati tako, da bi bila socialno pravična.

Stranka SPD medtem poziva k omejitvi cen in uvedbi davka na dobiček. V dokumentu s stališčem stranke je navedeno, da so zdaj potrebni ''začasna omejitev cen goriva in odvzem izrednih dobičkov, ustvarjenih v času krize.'' Združenje za goriva in energijo (Enx2) je zavrnilo obtožbe, da so naftna podjetja imela dobiček iz krize, zlasti v Nemčiji.

IfW: Zniževanje cen goriva bi bilo drago in neučinkovito

Nemški Inštitut za svetovno gospodarstvo (IfW) opozarja, da država ne bi smela splošno zniževati cen goriv ali uvajati podobnih ukrepov za blaženje visokih cen energentov. Ekonomist Klaus-Jürgen Gern meni, da bi morali pomoč usmeriti le k skupinam prebivalstva, ki jih visoki stroški energije in ogrevanja najbolj prizadenejo, ne pa vsem potrošnikom, poroča Handelsblatt.

Po njegovih besedah so splošni ukrepi, kot je bil nekdanji subvencionirani ''tank-rabat'' (med junijem in avgustom 2022 je zaradi visokih cen energentov po ruski invaziji na Ukrajino ukrep je pomenil začasno znižanje trošarin na goriva), zelo dragi, saj koristijo tudi ljudem, ki pomoči ne potrebujejo. Posledično javnim financam zmanjka sredstev za pomembnejše naložbe in socialne programe.

Gern opozarja, da bi dolgotrajno visoke cene nafte zaradi vojne z Iranom dodatno pospešile inflacijo in negativno vplivale na gospodarsko rast, piše Handelsblatt. Čeprav se nemško gospodarstvo trenutno še pobira, bi lahko vztrajno visoki stroški energije sčasoma zmanjšali povpraševanje in ogrozili okrevanje gospodarstva.