Suša močno prizadela pridelke v Nemčiji in Avstriji

Letošnja suša in vročina sta prizadeli kmetijstvo v Sloveniji ter povzročili ogromen izpad pridelkov. Vročina in pomanjkanje padavin sta letos močno zmanjšala tudi kmetijske pridelke v Nemčiji in Avstriji. Nemški kmetje pričakujejo sedem odstotkov manjšo žetev žit kot lani, avstrijski pa poročajo o izgubah, ki ponekod presegajo 40 odstotkov.

Nemška žetev žit sedem odstotkov nižja

Nemško združenje kmetov (DBV) ocenjuje, da bo letošnja letina žit znašala 41,9 milijona ton, kar je sedem odstotkov manj kot leta 2025. Vročinski val v drugi polovici junija je prizadel predvsem obdobje, ko žita običajno pridobivajo maso in velikost zrn. Velike so tudi regionalne razlike. Po ocenah združenja so bili zaradi pomanjkanja padavin posebej prizadeti južni in zahodni deli države.

Največji padec je zabeležila repna ogrščica. Pridelek se je skrčil za 20 odstotkov na 3,3 milijona ton. Pridelek pšenice je z manj kot 21 milijoni ton za približno sedem odstotkov nižji kot lani. Pri ječmenu je skupna letina ostala nespremenjena pri 9,5 milijona ton, vendar zaradi večjih posejanih površin. Pridelek, ustvarjen na hektar se je zmanjšal za štiri odstotke, poroča Spiegel.

Slabi so tudi obeti za prihodnje mesece. Pri sladkorni pesi ponekod pričakujejo do 25 odstotkov nižje donose, medtem ko so pridelki krompirja podpovprečni tudi na namakanih površinah. Predsednik DBV Joachim Rukwied je opozoril, da številne kmetije zaradi visokih stroškov goriva, gnojil in drugih vhodnih surovin potrebujejo pomoč države. Združenje zato zahteva predčasno izplačilo subvencij ter znižanje davka na dizelsko gorivo.

Bloomberg

Avstrijski kmetje pričakujejo velike izgube

Podobne težave pestijo tudi Avstrijo. Tamkajšnja kmetijska zbornica (LKÖ) ocenjuje, da bo letošnji pridelek sadja za približno tretjino manjši od običajnega, pridelek zelenjave pa naj bi se v povprečju zmanjšal za 45 odstotkov. V sadjarstvu je približno 40 odstotkov površin opremljenih z namakalnimi sistemi, vendar se zaloge vode hitro zmanjšujejo. Med najbolj prizadetimi so jabolka, hruške in slive, še posebej kritične pa so razmere pri bezgu, kjer pričakujejo več kot 50-odstotni izpad pridelka, možen pa je tudi popoln izpad letine.

Pri zelenjavi suša in visoke temperature povzročajo zastoj rasti, prezgodnje dozorevanje ter več škode zaradi škodljivcev. Pri zamrznjeni zelenjavi pridelovalci kljub namakanju pričakujejo več kot 30-odstotni padec pridelka, poroča Kurier.

Kmetijske organizacije v obeh državah opozarjajo, da postajajo sušni pojavi vse večje tveganje za domačo proizvodnjo hrane, zato od oblasti zahtevajo hitrejšo pomoč in več vlaganj v namakalno infrastrukturo.