Kako bi bili v praksi videti tesnejši odnosi med Kanado in EU?

Nekdaj najtesnejša ameriška zaveznika se čedalje bolj zbližujeta. Kanada in Evropska unija, obe pod povečanim ameriškim pritiskom, odkar se je predsednik Donald Trump vrnil v Belo hišo, načrtujeta tesnejše partnerstvo, ki naj bi ji pomagalo ublažiti posledice trgovinske vojne z ZDA.

EU in Kanada nameravata okrepiti sodelovanje na področjih tehnologije, trgovine, obrambe, raziskav, inovacij in kritičnih surovin ter zmanjšati medsebojne trgovinske ovire. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen bo načrte predstavila 16. septembra v Strasbourgu v govoru o stanju Evropske unije. Kanadski premier Mark Carney se bo govora udeležil, naslednji dan pa bo nagovoril evroposlance.

Čeprav so se zaradi zaostrovanja odnosov s Trumpovo administracijo pojavile zamisli o vstopu Kanade v EU, strokovnjaki kljub temu menijo, da je formalno članstvo malo verjetno. Carneyjeva vlada je poglobitev partnerstva z EU opredelila kot eno svojih prednostnih nalog in proučuje vse možnosti razen članstva v Uniji, navaja Bloomberg.

Kanada in EU si namesto članstva prizadevata poglobiti sodelovanje na drugih gospodarskih področjih. Zbliževanje spodbujata predvsem ameriški protekcionizem ter postopno umikanje Washingtona iz tradicionalnih zavezništev. Nejasno sicer ostaja, ali bi bila za formalizacijo tega partnerstva potrebna nova pravna ureditev.

"Gre predvsem za politično sporočilo in medsebojno podporo – Carney sporoča, da se ne bo pustil ustrahovati, hkrati pa bo prišel na letni govor predsednice Komisije in ji s tem dal kuliso geopolitične potentnosti," komentira mednarodni politolog Marko Lovec s Fakultete za družbene vede. "Seveda ni nepomembno, da prihajajo tudi ameriške vmesne volitve, kjer si tako v Kanadi kot v EU želijo zvezati roke Trumpu."

Pod pritiskom je predvsem Kanada

Pod ameriškim trgovinskim pritiskom je v zadnjem času predvsem Kanada. Avgustovski propad trgovinskih pogajanj je močno zaostril odnose med državama. Trumpova administracija je uvedla 50-odstotne carine na približno 20 milijard dolarjev oziroma pet odstotkov kanadskega izvoza v ZDA, potem ko je Kanada na prejšnje ameriške ukrepe odgovorila s povračilnimi dajatvami. Carine zajemajo izdelke, kot so kozmetika, pivo, oblačila, pohištvo in beton, ne pa ključnih surovin, kot so nafta in kritični minerali.

Kanada je odgovorila s carinami v višini od 15 do 50 odstotkov na več sto ameriških potrošniških izdelkov, medtem ko je dajatve na del ameriškega jekla in aluminija podvojila na 50 odstotkov. Kanadski ukrepi so prizadeli približno šest odstotkov ameriškega izvoza blaga v državo in dodatno poglabljajo spor med dolgoletnima zaveznicama glede trgovine in varnosti. Ameriški predsednik je šel celo tako daleč, da je odredil, naj se ime Ontarijskega jezera na ameriških zemljevidih spremeni v Jezero Amerika.

"Sedanje zbliževanje med Kanado in Evropsko unijo razumem predvsem kot strateško diverzifikacijo, ne pa kot kanadsko ločitev od ZDA," je povedal ekonomist Rok Spruk z Ekonomske fakultete v Ljubljani. "Kanada se sooča z zelo jasno ekonomsko realnostjo. Njeno gospodarstvo je zaradi geografije, dobavnih verig, energetike in desetletij institucionalne integracije izjemno tesno povezano z ZDA."

Leta 2025 je bilo v ZDA še vedno usmerjenih 71,7 odstotka vsega kanadskega blagovnega izvoza, čeprav je bil ta delež nižji kot leto prej. Hkrati se je kanadski izvoz na trge zunaj ZDA izrazito povečal. "Ne gre za zamenjavo ameriškega trga, kar bi bilo gospodarsko skoraj nemogoče, ampak za zmanjševanje prevelike koncentracije tveganja," dodaja ekonomist.

Morebitna vključitev v skupni trg

Kanada in Evropska unija sta pred desetletjem že podpisali trgovinski sporazum, ki pa še vedno ni ratificiran v vseh državah članicah EU. Celoviti gospodarski in trgovinski sporazum med Kanado in EU (CETA) kljub temu zagotavlja podlago za tesnejše povezovanje.

EU je že drugi največji trgovinski partner Kanade. Od začetka začasne uporabe CETA se je skupna trgovina z blagom in storitvami med EU in Kanado povečala z 72,1 milijarde evrov leta 2016 na približno 130 milijard evrov leta 2025. Blagovna menjava se je povečala za približno 76 odstotkov, trgovina s storitvami pa za približno 91 odstotkov. CETA danes odpravlja carine na približno 99 odstotkih tarifnih postavk.

"Največji dodatni ekonomski potencial ni več toliko v nadaljnjem zniževanju carin, ampak v zmanjševanju regulatornih in transakcijskih stroškov. To pomeni lažje medsebojno priznavanje standardov in poklicnih kvalifikacij, boljše povezovanje storitvenih in digitalnih trgov, dostop do javnih naročil, večjo mobilnost kapitala, sodelovanje na področju raziskav in razvoja ter povezovanje dobavnih verig pri strateških tehnologijah in kritičnih surovinah," pojasnjuje Spruk.

Politolog Lovec našteje nekaj medsebojnih težav: "CETA še vedno ni v polni veljavi, za EU so sporna vprašanja standardov, recimo na področju kmetijskih izdelkov. Vključitev v notranji trg je mogoča. Imamo države, ki so članice EGP, pa niso članice EU, vendar je to teoretična možnost, saj obstajajo nekatera občutljiva trgovinska vprašanja. Z vidika Kanade bi EU težko nadomestila gospodarsko povezavo z ZDA, predvsem zaradi tesnih obstoječih vezi in geografske oddaljenosti."

Uradniki obeh strani namreč proučujejo, v kolikšni meri se lahko Kanada v skladu z zakonodajo približa enotnemu trgu EU, poroča Bloomberg. "Popolna vključitev v enotni trg po modelu držav Evropskega gospodarskega prostora bi bila institucionalno zelo zahtevna. Evropski enotni trg ni samo območje brez carin. Temelji na prostem pretoku blaga, storitev, kapitala in ljudi ter zelo širokem skupnem regulatornem okviru. Kanada bi morala pri takšnem modelu sprejeti bistveno globljo stopnjo pravnega in regulatornega usklajevanja, kot jo zahteva CETA," pove Spruk.

Namesto vključitve v enotni trg Spruk kot bolj smiselnega izpostavi sektorski model integracije. "Kanada in EU lahko postopno poglabljata dostop do posameznih delov svojih trgov tam, kjer so ekonomske koristi največje. To velja predvsem za digitalno gospodarstvo, umetno inteligenco, raziskave, kritične surovine, energetiko, finančne storitve, obrambno industrijo in napredne tehnologije."

"Če se bo sedanja dinamika nadaljevala, lahko zato med EU in Kanado nastane precej globlji transatlantski gospodarski, tehnološki in varnostni prostor. Toda njegova arhitektura bo po mojem prej pragmatična, modularna in odprta kot pa kopija članstva v Evropski uniji," sklene ekonomist.

Depositphotos

 

Sodelovanje na področju mineralov

Kanada ima priložnost postati pomembna dobaviteljica kritičnih mineralov Evropski uniji, ki želi zmanjšati odvisnost od koncentriranih svetovnih dobavnih verig, zlasti od Kitajske. Ta obvladuje skoraj vso proizvodnjo rafiniranega grafita, okoli 90 odstotkov redkih zemelj in 80 odstotkov kobalta. Kanadske zaloge, razmeroma čista električna energija in status zavezniške države se zato dobro ujemajo z evropskimi industrijskimi, podnebnimi in varnostnimi cilji, je avgusta v poročilu zapisal kanadski možganski trust Clean Energy Canada.

EU želi do leta 2030 vsaj deset odstotkov kritičnih surovin pridobivati doma, 40 odstotkov pa predelati znotraj Unije in omejiti odvisnost od posamezne tretje države na največ 65 odstotkov porabe. Nova pravila za baterije obenem dajejo večjo težo ogljičnemu odtisu, sledljivosti in odgovornemu pridobivanju surovin, kar bi Kanada zaradi nizkoogljičnega elektroenergetskega sistema lahko izkoristila predvsem pri dobavi litija, niklja, kobalta, bakra, grafita in redkih zemelj.

Obstajajo sicer določene omejitve tega, kar je mogoče doseči, izpostavlja politolog Lovec. "Govori se o večjem izvozu energentov in kritičnih materialov iz Kanade v EU, s čimer bi pridobili obe strani," sklene.