Slovenski bruto domači proizvod se je v prvem četrtletju leta 2026 v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za tri odstotke, rast pa sta podprla predvsem domače trošenje in okrepljene investicije, je danes sporočil Surs.
"Danes smo dobili zelo jasen in konkreten odgovor na vse katastrofalne napovedi, ki jih poslušamo v zadnjem čas. Na eni strani smo ves čas poslušali, da slovensko gospodarstvo izgublja sapo, da podjetja množično zapirajo vrata, da investicije stojijo, da se izgublja razvojni potencial. Danes imamo pred seboj uradne podatke Sursa in številke govorijo same zase," je Sursove podatke komentiral minister za finance Klemen Boštjančič.
"Ne stagnacija, ne recesija, ne zlom gospodarstva," je dejal in dodal, da misli, da "dosegamo najvišjo rast od vseh držav, ki so do zdaj objavile podatke (20 od 27 držav)." Priznava, da izzivi "so in jih poznamo", zato pa je treba biti odgovoren pri ekonomski politiki in skrbeti za stabilne javne finance.
Preberi še
Evropsko gospodarstvo na začetku leta komajda z rastjo
Najhitreje rasle Finska, Madžarska in Bolgarija, najslabše se je odrezala Irska.
13.05.2026
Dohitevanje EU se je ustavilo, opozarja Umar
Država je v zadnjih letih blažila posledice šokov, vendar povečanje trajnejših izdatkov leta 2025 brez ustreznih prilagoditev zmanjšuje sposobnost odziva na nove krize.
13.05.2026
Gospodarstvo v 2025 odlično, kako kaže letos? Bodo številke znova rekordne?
Podjetja in samostojni podjetniki so lani poslovali zelo dobro. Kako bo letos?
08.05.2026
"Medtem ko so nekateri napovedovali propad gospodarstva, so številke pokazale drugačno sliko: Slovenija danes raste hitreje od večine evropskih držav," je poudaril Boštjančič, ki pravi, da je slovensko gospodarstvo odporno, javne finance stabilne, država pa razvojno aktivna. "Brez dramatiziranja, brez ustvarjanja panike in predvsem na podlagi dejstev. Ker gospodarstvo ne potrebuje politike strahu, potrebuje stabilno okolje, zaupanje in odgovorno državo." Dodal je še, da gre Sloveniji dobro, a da ne smemo zaspati.
Domača potrošnja se je v prvih treh mesecih leta povečala za 3,7 odstotka. K rasti sta pozitivno prispevali končna potrošnja in bruto investicije.
Izdatki gospodinjstev za nakupe na domačem trgu so se povečali v vseh skupinah proizvodov. Najizrazitejša je bila rast pri trajnih proizvodih, kjer so se izdatki povečali za 6,0 odstotka. Izdatki za poltrajne proizvode so zrasli za 2,4 odstotka, za storitve za 2,0 odstotka, za netrajne proizvode pa za 1,9 odstotka.
Državna končna potrošnja se je povečala za 3,9 odstotka. Izdatki države za kolektivne storitve so porasli za 5,0 odstotka, izdatki za individualne storitve pa za 3,3 odstotka, ugotavlja Surs.
Bruto investicije so se povečale za 5,6 odstotka, pri čemer so bruto investicije v osnovna sredstva zrasle za 12,6 odstotka. Največ so k rasti prispevale investicije v zgradbe in objekte, ki so se povečale za 20,7 odstotka. Investicije v stanovanjske zgradbe so bile višje za 3,9 odstotka, v druge zgradbe in objekte pa za 27,6 odstotka.
Menjava s tujino se je v prvem četrtletju povečala, vendar je uvoz rasel hitreje od izvoza. Izvoz je bil višji za 0,7 odstotka, pri čemer se je izvoz blaga povečal za 1,8 odstotka, izvoz storitev pa se je zmanjšal za 2,9 odstotka. Uvoz se je povečal za 1,5 odstotka; uvoz blaga je zrasel za 2,1 odstotka, uvoz storitev pa upadel za 1,1 odstotka.
Zaposlenost se je po štirih četrtletjih upadanja znova povečala. V prvem četrtletju je bilo zaposlenih približno 1.097.000 oseb, kar je 0,4 odstotka oziroma 4.000 oseb več kot leto prej.
Največ novih zaposlitev je bilo v združenih dejavnostih uprave in obrambe, izobraževanja ter zdravstva in socialnega varstva, kjer se je število zaposlenih povečalo za 5.100 oseb oziroma 2,3 odstotka. Najizrazitejši upad zaposlenosti je bil v predelovalnih dejavnostih, kjer se je število zaposlenih zmanjšalo za 3.400 oseb oziroma 1,6 odstotka, je še sporočil Surs.