Cene industrijskih proizvodov v Sloveniji ostajajo pod zmernim pritiskom rasti. Podatki Statističnega urada RS (Surs) za marec kažejo, da se cene pri proizvajalcih sicer zvišujejo, a hkrati prihaja do izrazitih razlik med posameznimi sektorji – od močnih podražitev potrošnih izdelkov do padca cen energentov.
Na mesečni ravni so se cene industrijskih proizvodov marca zvišale za 0,2 odstotka. Rast je bila nekoliko izrazitejša na tujih trgih kot doma – izvozne cene so se povečale za 0,2 odstotka, medtem ko so na domačem trgu zrasle za 0,1 odstotka. Znotraj izvoza so se cene bolj okrepile na trgih evrskega območja, kjer so zrasle za 0,3 odstotka, medtem ko so zunaj območja evra narasle za 0,1 odstotka.
V ozadju skupne rasti je predvsem podražitev proizvodov za široko porabo, katerih cene so se zvišale za en odstotek, ter surovin, ki so se podražile za 0,3 odstotka. Na drugi strani so energenti občutno pocenili, in sicer za 3,8 odstotka, kar je ublažilo skupni cenovni pritisk. Cene investicijskih proizvodov so medtem ostale nespremenjene.
Preberi še
V Sloveniji sledi zategovanje pasu? Poročilo Fiskalnega sveta vključuje tudi opozorila
"Fiskalna politika je bila glede na gospodarske razmere preveč spodbujevalna in ne dovolj učinkovita."
20.04.2026
Denar je, ni investicij: Pod vprašajem prihodnja konkurenčnost slovenskega gospodarstva - kdo je kriv za to
Dokler bo – kot pravi Dušan Olaj – "država največje tveganje", bo kapital ostajal na računih, investicije pa samo v načrtih.
15.04.2026
Dušan Olaj: Če je bila vojna z Iranom potres, zdaj sledi še cunami
Intervju z direktorjem Duola Dušanom Olajem o posledicah vojne na Bližnjem vzhodu.
10.04.2026
Prve razpoke na trgu dela: država že rešuje delovna mesta
Brez ukrepa skrajšanega delovnega časa bi bilo ogroženih vsaj 1.600 delovnih mest.
13.04.2026
Cene najbolj poskočile v predelovalnih dejavnostih
Če pogledamo po dejavnostih, izstopajo predvsem druge raznovrstne predelovalne dejavnosti, kjer so cene poskočile za kar 13,4 odstotka. Opazne so bile tudi podražitve v proizvodnji pohištva in kovin. Nasprotno so se cene najbolj znižale v oskrbi z električno energijo, pa tudi v proizvodnji oblačil ter elektronskih in optičnih izdelkov.
Še bolj zanimiva je slika na medletni ravni, kjer se kaže razkorak med domačim in tujimi trgi. Industrijski proizvodi so bili marca v povprečju dražji za 0,9 odstotka kot leto prej, vendar so se cene na domačem trgu zvišale za 2,4 odstotka, medtem ko so izvozne cene padle za 0,6 odstotka. To nakazuje na pritisk konkurenčnosti na tujih trgih, kjer podjetja težje prenašajo višje stroške v končne cene.
Tudi v letni primerjavi ostajajo gonilo rasti predvsem proizvodi za široko porabo in surovine, medtem ko energenti nadaljujejo trend pocenitev, tokrat za 2,8 odstotka. Investicijski proizvodi so rahlo cenejši kot pred letom dni.
Po dejavnostih so se cene najbolj zvišale v pridobivanju rudnin in kamnin, kjer so bile višje za skoraj 13 odstotkov, sledijo raznovrstne predelovalne dejavnosti ter proizvodnja drugih vozil in plovil. Največji padci pa so bili zabeleženi v dejavnostih, povezanih z vodo, energetiko in elektroniko.
Podatki tako potrjujejo, da se inflacijski pritiski v industriji ne umirjajo enakomerno. Medtem ko cene energentov trenutno delujejo kot blažilnik, se pritisk vse bolj seli v segmente, ki so bližje končnemu potrošniku. To pomeni, da bi se lahko del teh podražitev v prihodnjih mesecih prelil tudi v višje maloprodajne cene – še posebej, če se trend rasti cen potrošnih dobrin nadaljuje.