Zakaj je slovenski izvoz februarja medletno strmoglavil?

Slovenska blagovna menjava je na začetku leta 2026 občutno oslabela, pri čemer je največji padec zabeležen pri izvozu, zlasti v države zunaj Evropske unije. Čeprav del padca izhaja iz statističnih posebnosti, podatki hkrati nakazujejo tudi na postopoma manj ugodno zunanje okolje za slovenska podjetja.

Po začasnih podatkih Statistični urad Republike Slovenije (Surs) je Slovenija februarja izvozila za 5,2 milijarde evrov blaga, kar je 38,9 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Uvoz se je znižal precej manj izrazito, za 9,7 odstotka, na 5,8 milijarde evrov, kar pomeni, da je država ustvarila 0,6 milijarde evrov trgovinskega primanjkljaja. Pokritost uvoza z izvozom je znašala 89,8 odstotka.

Ključna razlika je v geografski strukturi trgovine. Izvoz v članice EU je ostal približno na ravni lanskega februarja, medtem ko je izvoz v nečlanice EU strmo upadel, in sicer za 56,7 odstotka. Podoben, čeprav manj izrazit trend je viden tudi pri uvozu, kjer se je vrednost uvoza iz držav EU znižala za 1,3 odstotka, iz nečlanic pa za 16,1 odstotka.

Ključen vpliv poslov oplemenitenja

Vendar pa tako močan padec izvoza v tretje države deloma izkrivlja vpliv poslov oplemenitenja, torej začasnega uvoza blaga za predelavo in ponovni izvoz. Lani je bila vrednost teh poslov visoka, letos pa bistveno nižja, kar statistično povečuje medletni padec. Če ta učinek izločimo, se slika precej spremeni: izvoz v nečlanice EU bi se februarja v resnici povečal za 6,2 odstotka na 886 milijonov evrov, uvoz iz teh držav pa za 1,7 odstotka na 746 milijonov evrov.

Zakaj takšna razlika? "Po letu 2018 se je zunanjetrgovinska menjava Slovenije, zlasti trgovina s farmacevtskimi proizvodi s Švico, močno povečala. Glavni razlog so bili posli oplemenitenja – predelave, obdelave ali druga izboljšanja blaga brez spremembe lastništva," je v kratki analizi pojasnil Matevž Hribernik z Urada za makroekonomske raziskave in razvoj (Umar). 

V Sloveniji so posli oplemenitenja blaga pred letom 2019 predstavljali okoli odstotka bruto izvoza in uvoza, do leta 2024 pa so se pri izvozu povečali na tretjino izvoza in pri uvozu na 38,5 odstotka uvoza. 

Kljub vsemu trend na ravni prvih dveh mesecev ostaja negativen. V tem obdobju se je izvoz medletno znižal za 32,8 odstotka, uvoz pa za 3,8 odstotka, pri čemer je izvoz v nečlanice EU upadel za 52 odstotkov. Trgovinski primanjkljaj je dosegel 1,8 milijarde evrov, pokritost uvoza z izvozom pa se je znižala na 84,2 odstotka.

Podatki tako kažejo dvojno sliko. Po eni strani je del padca posledica statističnih učinkov, povezanih s posli oplemenitenja, po drugi strani pa stagnacija izvoza v EU in šibkejši tokovi izven Unije nakazujejo, da zunanje povpraševanje ni več tako robustno kot v preteklih letih. Za izvozno usmerjeno gospodarstvo, kot je slovensko, to pomeni povečano tveganje za počasnejšo gospodarsko rast v nadaljevanju leta.