Javnofinančni primanjkljaj se je lani povečal na -2,5 odstotka BDP zaradi občutne rasti izdatkov. Kot pravijo pri Fiskalnem svetu, sta bila ključna razloga za to "visoka rast sredstev za zaposlene zaradi spremembe plačnega sistema, uvedbe zimskega regresa ter rasti zaposlenosti in nadaljnje povečanje socialnih nadomestil". Na drugi strani se je rast prihodkov ob umiritvi gospodarskih razmer upočasnila.
"Ocenjujemo, da je bila fiskalna politika glede na gospodarske razmere preveč spodbujevalna in ne dovolj učinkovita," so zapisali v poročilu Ocena osnutka Letnega poročila o napredku 2026. Izdatki so vodili v povečanje razpoložljivega dohodka, vendar to v negotovih razmerah ni imelo pomembnega učinka na gospodarsko rast, temveč je vodilo v povečanje varčevanja.
Bonitetne ocene so se lani resda izboljšale, predvsem zaradi sprejete pokojninske reforme, kar pozitivno vpliva na ceno zadolževanja.
"Gospodarski obeti so se poslabšali, povečanje sredstev za zaposlene je bilo občutnejše od ocen v času priprave Načrta jeseni 2024. Posledično bo primanjkljaj, na osnovi trenutno veljavnih politik in makroekonomskih napovedi, v naslednjih letih presegel dovoljeno mejo -3 odstotke BDP," opozarjajo. Dodajajo, da bo odmikanje od javnofinančne vzdržnosti ob odsotnosti ukrepov vedno večje: "To potrjujejo tudi projekcije bruto javnega dolga. Ta bo do leta 2028 ostal skoraj nespremenjen, a bo za okoli 5 odstotnih točk BDP višji kot je bilo predvideno v Načrtu. Zaradi geopolitičnih napetosti bi lahko bilo poslabšanje javnofinančnih razmer še občutnejše. Po alternativnih scenarijih bi lahko primanjkljaj v letu 2028 znašal okoli -5 odstotka BDP, v kolikor bi kriza na Bližnjem vzhodu vztrajala tudi prihodnje leto."
Fiskalni svet opozarja, da je treba povečati učinkovitost javnih financ, še posebej investicij, in v stabilnih časih oblikovati fiskalni manevrski prostor. "V negotovih svetovnih razmerah so namreč šoki vedno bolj pogosti in intenzivni, prisotni so tudi številni domači izzivi. Morebitni ukrepi za naslavljanje izrednih razmer morajo biti precej bolj ciljni in časovno omejeni kot v času epidemije in v energetski krizi pred štirimi leti."
Izpostavljajo še, da je v zakonodajnem postopku predlog Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki večinoma ne naslavlja posledic trenutnega šoka: "Brez kompenzacijskih ukrepov bi njegovo sprejetje po naši oceni primanjkljaj dodatno strukturno povečalo za okoli 900 milijonov evrov oz. za več kot 1 o. t. BDP letno."
.webp){kind=icon}
