Za 15 kvadratov več kot 130 tisočakov - koliko danes stane stanovanje v Ljubljani

Ob pregledu portala Nepremičnine.net smo opazili zanimiv oglas. Za skoraj 16 kvadratnih metrov veliko garsonjero v večstanovanjski stavbi za Bežigradom blizu fakultet – vseljiva je takoj – skuša lastnik iztržiti 135 tisoč evrov ali slabih devet tisoč evrov za vsak kvadratni meter.

Nepremičninski trg, zlasti v slovenski prestolnici, je v zadnjih letih postal ena najbolj vročih in dinamičnih točk v regiji – zanimanje ostaja izjemno, cene pa so vztrajno naraščale in so se po podatkih Investrope v Ljubljani od leta 2019 povišale za več kot 50 odstotkov.

Da omenjeni oglas ni nič nenavadnega, pojasnjuje nepremičninski strokovnjak in direktor agencije Stoja Trade Zoran Đukić, ki pravi, da se majhne enote v središču Ljubljane lahko prodajajo tudi po 10 tisoč evrov za kvadratni meter, vendar je to bolj izjema kot pravilo.

Razlog se lahko skriva tudi v tem, da je na trgu trenutno manj ponudbe, še posebej se občuti manjko manjših stanovanj, razmišlja nepremičninska posrednica Barbara Strgar iz agencije Mesto nepremičnin.

Poudarja, da se cene manjših stanovanj močno približujejo rekordnim vrednostim: "Cene garsonjer in vse do dvosobnih stanovanj se trenutno gibljejo tudi do 7.000 evrov na kvadratni meter," pove in kot primer izpostavi oglas za zadnjo garsonjero (26 kvadratnih metrov) "na ključ", ki se trenutno prodaja v novogradnji v Nadgorici.

Kljub izstopajočim cenam posameznih (manjših) stanovanj, pa povprečje ostaja nekoliko nižje. "Povprečna cena kvadratnega metra novogradnje v Ljubljani trenutno znaša med 5.000 in 6.000 evrov, medtem ko se cene v manjših mestih izven prestolnice gibljejo do približno 4.000 evrov. Pri rabljenih nepremičninah se je cenovni nivo stabiliziral pri okoli 4.300 evrih na kvadratni meter," ocenjuje Đukić.

Pojasnjuje, da so lani zabeležili rekordno leto, letos pa je trg primerljivo aktiven – če ne celo bolj. "Največje povpraševanje je še vedno po stanovanjih, tako v Ljubljani kot na Obali, a tudi v manjših mestih, kjer se dolgo ni gradilo, kot je denimo Škofja Loka," razlaga in pove, da se je tam na 60 razpoložljivih stanovanj prijavilo kar 600 kupcev, kar jasno kaže na razliko med ponudbo in povpraševanjem.

 

 

Da gredo stanovanja trenutno tako rekoč za med, potrjuje tudi Ajda Kaluža, ustanoviteljica in direktorica podjetja Arvio, ki prek platforme ponuja dostop do aplikacij za preprosto pridobivanje podatkov o nepremičninah in nepremičninskem trgu.

Pojasnjuje, da se rabljena stanovanja v večstanovanjskih stavbah, ki so primerno ohranjena in se oglašujejo po tržni ceni, še vedno prodajo izredno hitro, v nekaterih delih Ljubljane tudi v le tednu dni. "Opažamo pa, da stanovanja, pri katerih je oglaševana cena nastavljena le nekoliko višje od tržne, ostajajo na trgu dalj časa. Prav tako se dalj časa tržijo novozgrajena stanovanja večjih kvadratur ali višjih cenovnih razredov."

Po besedah Ajde Kaluža so v drugem četrtletju letos cene stanovanj v Ljubljani v primerjavi s prvim četrtletjem zrasle za približno dva odstotka. Na ravni celotne države je bila rast cen nekoliko izrazitejša. Kljub manjšemu številu sklenjenih poslov v primerjavi s prvim četrtletjem je bilo teh še vedno več kot v istem obdobju lani.

Večina nakupov nepremičnin v Sloveniji brez hipotekarnega posojila

"Glede na naše zadnje analize se večji del transakcij še vedno sklene brez hipotekarnega posojila, le okvirno 30 odstotkov je financirano s posojilom in zastavo stanovanjske nepremičnine, ki se kupuje," je za Bloomberg Adria opozorila Ajda Kaluža.

Enako je razbrati tudi iz poročil Banke Slovenije: delež stanovanjskih posojil, ki so bila sklenjena brez hipotekarnega posojila, je v zadnjih letih znašal približno 30 odstotkov. Več kot dve tretjini transakcij torej potekata brez uporabe bančnega financiranja, kar kaže, da je veliko kupcev z lastnimi sredstvi ali vlagateljev.

Trg nepremičnin v Sloveniji je še vedno dostopen predvsem tistim, ki imajo dovolj lastnega kapitala, medtem ko je dostop do financiranja za povprečne kupce lahko omejen.

Kot smo že poročali, pod velikim pritiskom ostaja tudi trg najemniških stanovanj v Sloveniji. V Ljubljani so najemnine po podatkih nepremičninskih posrednikov dosegale rekordne vrednosti, saj je povprečna mesečna najemnina za garsonjere znašala med 500 in 600 evri, za dvosobna stanovanja med 800 in tisoč evri, za trisobna pa od 1.200 do 1.500 evrov na mesec.

Nepremičninske agencije rastejo kljub izzivom visokih cen

Kljub visokim cenam nepremičnin nepremičninske agencije na trgu še vedno poslujejo izjemno uspešno. Maja smo pregledali poslovanje 12 družb, ki se ukvarjajo s posredovanjem pri prodaji nepremičnin za leto 2024. Med njimi je le ena beležila negativno poslovanje, dve pa sta zabeležili nekoliko manjše prihodke kot v letu 2023. Povprečno so prihodki družb v tem obdobju zrasli za kar 16 odstotkov.

Sodeč po podatkih Ajpesa sta dve podjetji lani presegli mejo treh milijonov evrov prihodkov. Najuspešnejša je bila Nepremičninska družba, znana predvsem po blagovni znamki Re/Max, pod katero tržijo nepremičnine, s skoraj 3,7 milijona evrov prihodkov. Sledila je Stoja Trade, ki je zabeležila 3,2 milijona evrov prihodkov.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar