Gurs: Srednja cena rabljenega stanovanja prvič prek tri tisoč evrov za kvadrat

Na slovenskem nepremičninskem trgu se je v letu 2025, po treh letih upadanja števila kupoprodaj stanovanjskih nepremičnin, število transakcij ponovno povečalo, v letnem poročilu ugotavlja Geodetska uprava RS (Gurs).

"V Ljubljani cene 20 let starih stanovanj ponekod že dosegajo tudi 9.700 evrov za kvadrat. Danes torej lahko pri nas govorimo o norih cenah stanovanj, ki pretežnemu delu prebivalstva onemogočajo normalen dostop do dostojnega stanovanja, kar je ustavna pravica," so prepričani na Gursu.

Letos so ob povečani geopolitični negotovosti ter morebitnih nadaljnjih zaostritvah razmer na Bližnjem vzhodu za zdaj zelo verjetni globalna nadaljnja rast cen energentov, okrepitev inflacijskih pritiskov in ponovna rast ključnih obrestnih mer. "To bi lahko vplivalo tudi na aktivnost slovenskega nepremičninskega trga oziroma na ponovno zmanjšanje števila transakcij in vsaj umiritev rasti cen stanovanjskih nepremičnin," napovedujejo na Gursu.

Razen v primeru hujše globalne gospodarske krize, ki pa glede na trenutne razmere v svetu ni izključena, opaznega znižanja cen nepremičnin pri nas na Gursu ne pričakujejo.

Prodaj medletno za petino več

K izrazitemu povečanju števila kupoprodaj stanovanjskih nepremičnin v lanskem letu je prispevalo predvsem nižanje obrestnih mer in posledično povečevanje obsega stanovanjskih kreditov. Ob visoki stopnji zaposlenosti, realni rasti plač in ob vztrajajočem presežnem povpraševanju po stanovanjih so ti dejavniki spodbudili večjo aktivnost kupcev in investitorjev. Kljub temu se je ob nadaljnji rasti cen dostopnost stanovanj za pretežni del prebivalstva po oceni Gursa še naprej zmanjševala.

Število tržnih prodaj stanovanj v večstanovanjskih stavbah se je lani na ravni države v primerjavi z letom 2024 povečalo za 25 do 30 odstotkov, število prodaj stanovanjskih hiš pa za 20 do 25 odstotkov. V primerjavi z letom 2021, ko je po epidemiji število transakcij pri nas doseglo vrh, je bilo lani število kupoprodaj stanovanj sicer še vedno manjše za približno 20 odstotkov, hiš pa za približno 15 odstotkov. 

Po velikem upadu prodaj zazidljivih zemljišč od leta 2021 naprej se je lani obseg trgovanja občutno povečal tudi z njimi. Število transakcij se je v primerjavi z letom prej povečalo za okoli 15 odstotkov, skupna prodana površina pa za več kot 30 odstotkov. V primerjavi z letom 2021 sta bila število prodaj zazidljivih zemljišč in njihova skupna prodana površina manjša za okoli tretjino.  

Cene do novih rekordov

V letu 2025 se je rast cen stanovanjskih nepremičnin, ki smo ji priča od obrata cen leta 2015, nadaljevala. Na ravni države so v preteklem letu cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah zrasle za 11 odstotkov, hiš pa za 10 odstotkov. Cene zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb so po intenzivni rasti v zadnjih letih zrasle le za dva odstotka. 

Cene stanovanj in hiš so praktično povsod po državi ponovno dosegle nove rekordne vrednosti. Srednja cena rabljenega stanovanja je na ravni države prvič prebila mejo tri tisoč evrov za kvadratni meter, v Ljubljani, kjer je najvišja, pa mejo pet tisoč evrov na kvadratni meter. 

Po podatkih Gursa je najvišjo pogodbeno vrednost, 1,9 milijona evrov, je lani doseglo novejše stanovanje s 150 kvadratnih metrov uporabne površine in dvema parkirnima mestoma v garaži, ki je bilo prodano v Villi Schellenburg. "Lani smo v središču Ljubljane in na območju Rožne doline zabeležili več kot deset prodaj stanovanj, pri katerih je pogodbena vrednost presegla ali se povsem približala milijonu evrov," so poudarili v poročilu.

Relativno najdražje rabljeno stanovanje, ki je bilo prodano lani v Ljubljani, je bilo stanovanje z uporabno površino 106 kvadratnih metrov ter dvema parkirnima mestoma v garaži, prodano za 12.300 evrov za kvadratni meter, ki se nahaja v manjši večstanovanjski stavbi na območju Trnovega.