Vrzel v minimalnih evropskih plačah ostaja ogromna: kam se uvršča Slovenija?

Kljub desetletjem prizadevanj za ekonomsko izenačevanje milijoni delavcev v Evropi še vedno prejemajo minimalne plače, ki pogosto ne zagotavljajo dostojnega življenjskega standarda. Nedavna analiza Euronews Business, ki se sklicuje na podatke Eurostata, razkriva občutne razlike: julija 2025 so se bruto mesečne minimalne plače gibale od vsega 551 evrov v Bolgariji do 2.704 evrov v Luksemburgu.

Vrzel je še večja, če vključimo države kandidatke za članstvo v EU – Ukrajina ima najnižjo zakonsko določeno minimalno plačo, komaj 164 evrov na mesec. Medtem pet držav članic – Italija, Danska, Švedska, Avstrija in Finska – še vedno nima zakonsko določene splošne minimalne plače in se zanaša na kolektivna pogajanja po sektorjih.

V najvišji skupini, kjer minimalna plača presega 2.000 evrov, so Luksemburg, Irska (2.282 evrov), Nizozemska (2.246 evrov), Nemčija (2.161 evrov) in Belgija (2.112 evrov). Izjema je Francija, kjer minimalna plača znaša 1.802 evrov.

V srednji skupini, z minimalno plačo od 1.000 do 1.500 evrov, so Španija (1.381 evrov), Slovenija (1.278 evrov), Poljska (1.100 evrov), Litva (1.038 evrov), Grčija (1.027 evrov), Portugalska (1.015 evrov) in Ciper (1.000 evrov).

Nizka skupina, kjer se minimalne plače gibljejo od 600 do 999 evrov, vključuje Hrvaško (970 evrov), Malto (961 evrov), Estonijo (886 evrov), Češko (841 evrov), Slovaško (816 evrov), Romunijo (797 evrov), Latvijo (740 evrov), Madžarsko (727 evrov), Črno goro (670 evrov) in Srbijo (618 evrov).

V zelo nizki skupini, kjer je minimalna plača pod 600 evrov, najdemo predvsem države kandidatke. Med njimi so Severna Makedonija (584 evrov), Turčija (558 evrov), Bolgarija (551 evrov), Albanija (408 evrov), Moldavija (285 evrov) in Ukrajina, ki ima s 164 evri najnižjo minimalno plačo v širši regiji.

 

 

Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije, je ob predstavitvi predloga direktive o ustreznih minimalnih plačah med pandemijo leta 2020 poudarila, da minimalna plača ni zgolj socialni ukrep, temveč tudi ključni temelj dostojnih življenjskih pogojev, ki ščitijo delavce in hkrati prispevajo k socialni in ekonomski stabilnosti.

Po besedah dr. Sotirije Theodoropoulou iz Evropskega inštituta za sindikalne študije (ETUI) večja produktivnost običajno prinaša tudi trajno rast plač. Ključni dejavniki za višje plače so navadno močna industrija, finančni sektor, napredne tehnološke panoge ter večja pogajalska moč zaposlenih, pojasnjuje za Euronews.

Luxemburg na vrhu tudi po kupni moči

Pri primerjavi minimalnih plač med državami je ključnega pomena upoštevati tudi kupno moč na prebivalca, saj se stroški življenjskih potreb v Evropi močno razlikujejo. Čeprav je nominalna razlika med najvišjo minimalno plačo v Luksemburgu in najnižjo v Bolgariji skoraj petkratna, se ta ob upoštevanju kupne moči zmanjša na 2,3-krat. Tako Luksemburg ostaja na vrhu z največjo kupno močjo, medtem ko ima Estonija najnižjo minimalno plačo glede na kupno moč. Med državami kandidatkami je najnižja kupna moč v Albaniji.

Najvišjo minimalno plačo imajo v Luksemburgu. Depositphotos

Posebno zanimiv je premik v rangiranju držav, ko upoštevamo kupno moč. Vzhodne in balkanske države, kot so Severna Makedonija, Turčija, Romunija, Črna gora in Bolgarija, se po kupni moči uvrščajo precej višje kot po nominalnih vrednostih. Nekatere članice EU, med njimi Malta, Madžarska, Slovaška, Češka, Bolgarija, Latvija in Estonija, so po kupni moči zaostale za omenjenimi kandidatskimi državami. Rezultati analize Euronews Business kažejo, da sta največji padec v rangiranju po kupni moči v primerjavi z nominalnimi vrednostmi doživeli Estonija in Češka.

Hrvaška vodi po rasti minimalne plače v evroobmočju

Od januarja do julija 2025 je največji porast minimalne plače zabeležila Severna Makedonija s 7,7-odstotno rastjo, sledila ji je Grčija s 6,1-odstotnim povečanjem. Nasprotno pa so največji padci prišli iz Turčije, kjer je minimalna plača upadla za 21,2 odstotka, in Ukrajine s skoraj 10-odstotnim padcem. V državah kandidatkah so imela nihanja valut ključno vlogo; v Turčiji nominalna vrednost minimalne plače ni padla, vendar je zaradi visoke inflacije realna kupna moč zaposlenih občutno upadla.

Če pogledamo obdobje med julijem 2024 in julijem 2025, sta najvišjo rast minimalnih plač dosegli Črna gora in Severna Makedonija, obe z več kot 20-odstotnim povečanjem. Največji padec sta ponovno zabeležili Ukrajina in Turčija. Med državami evrskega območja je največjo rast zabeležila Hrvaška (15,5 odstotka), sledila pa ji je Litva z 12,3-odstotnim dvigom. Med večjimi državami EU je bila rast minimalnih plač precej zmerna; Francija je beležila le dvoodstotno povečanje, Španija in Nemčija pa nekoliko višje, 4,4 oziroma 5,2 odstotka. Vendar pa zaradi inflacije realna rast plač verjetno ni tako izrazita.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar