Slovenija Evropi kaže pot iz revščine, a sistem še ni brez vrzeli

Slovenski ukrepi za obvladovanje revščine so pred kratkim tako navdušili britansko novinarko medija The Guardian, da je v obsežnem članku Slovenijo postavila za zgled britanski in evropski javnosti.

"Velik del sveta ne ve, kako se lotiti otroške revščine – ali celo, kdaj bi bil pravi čas za ukrepanje. V Združenem kraljestvu je laburistična vlada pred kratkim preložila svojo ključno politiko za boj proti temu vprašanju na jesen. A če iščemo navdih, bi morda morali pogledati proti Sloveniji. Ta država namreč beleži najnižje stopnje revščine med otroki v Evropi," je poudarila novinarka britanskega Guardiana Zoe Williams.

Številke govorijo zase. Medtem ko se je po podatkih Eurostata v letu 2024 kar 24,2 odstotka evropskih otrok pod 18. letom borilo s tveganjem revščine in socialne izključenosti, je bila ta stopnja z 10,3 odstotka najnižja v Sloveniji.

 

 

Britanski Guardian ni prvi od tujih medijev, ki je slovensko socialno politiko ocenil kot zgledno. Leta 2023 je EuroNews objavil članek z naslovom "Slovenija Evropi kaže, kako se spopasti z otroško revščino". Da je Slovenija v zadnjem desetletju med 39 državami EU in OECD dosegla največji napredek pri zmanjševanju števila otrok, ki živijo pod pragom revščine, je namreč dokazalo tudi poročilo, ki ga je objavil Unicefov raziskovalni urad – Innocenti.

Slovenija ima eno nižjih stopenj revščine

Po zadnjih podatkih statističnega urada (SURS) je na pragu tveganja revščine v Sloveniji 13,2 odstotka državljanov. Prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo v Sloveniji se je v letu 2024 v primerjavi s prehodnim zvišal za 78 evrov, na 981 evrov. V absolutnem znesku je bila to največja rast po letu 2005. Z dohodkom, manjšim od praga tveganja revščine, je lani živelo približno 276 tisoč oseb, kar je 12 tisoč več kot v letu 2023, navajajo državni statistiki.

"Trenutno Slovenija še vedno sodi med države z eno nižjih stopenj revščine med razvitimi državami. Po analizi Umarja je bilo lani tveganju revščine izpostavljenih 276 tisoč oseb, tik nad pragom tveganja pa je bilo okrog 169 tisoč oseb," pojasnjuje predavatelj in ekonomist Anže Burger.

"Kaj ta država počne prav?" se v svojih člankih torej sprašujeta tako Williamsova kot novinar EuroNewsa Rory Elliott Armstrong.

Po Unicefovih navedbah obstajajo nekateri ključni dejavniki za odpravo otroške revščine v posamezni državi. Ti vključujejo – poleg vlaganj v izobraževanje, zdravje in prehrano – tudi denarne transferje za družine, reforme trga dela ter ustrezno socialno zaščito. Prav ta je še posebej pomembna, saj so otroci, ki živijo v revščini, praviloma v bolj ranljivem položaju.

Slovenija združuje dostopno javno infrastrukturo, dobro usmerjene socialne transferje in razmeroma enakopravno družbo. Zagotavlja obsežno socialno podporo, vključno z otroškimi dodatki, brezplačnim vrtcem za drugega otroka, brezplačnimi šolskimi obroki za številne otroke in dostopom do brezplačnega zdravstva. Poleg tega ima Slovenija letos s 1.277,72 evri bruto tudi sedmo najvišjo bruto minimalno plačo v Evropski uniji, kar lahko dodatno pripomore k zmanjšanju revščine.

 

 

Po podatkih sodeč, država očitno uspešno rešuje vprašanje otroške revščine, a pri Zvezi prijateljev mladine Slovenija, kjer se vsakodnevno srečujejo z materialno ogroženimi otroki, opozarjajo na pomanjkljivosti sistema. "Čeprav imamo v Sloveniji postavljen socialni sistem, ostajajo številne luknje, ki jih vsakodnevno občutimo," pravijo. Med njimi omenjajo predvsem:

• Zapletene postopke in nedostopnost pomoči. Ker družine ne vedo, do česa so upravičene, pogosto obupajo že v postopku.

• Pomoč pride prepozno; pogosto šele, ko je stiska že globoka. Otroci potrebujejo več pozornosti na šolah in več posluha v lokalni skupnosti.

• Pomoči ne pokrivajo realnih stroškov. Stroški šolskih potrebščin, hrane, oblek in izletov presegajo zmožnosti številnih družin – tudi tistih, ki ne prejemajo socialnih transferjev.

• Nevladni sektor ostaja brez stabilnosti. ZPMS izvaja ključne programe – letovanja, Eno srceⓇ, TOM telefon ... A pogosto smo odvisni od razpisov, donacij in projektnega financiranja. To otežuje dolgoročno načrtovanje, predvsem pa varnost otrok.

• Premalo pozornosti na dostojanstvu. Pomoč mora ohraniti otrokovo samospoštovanje. Ne sme biti pogojena z dokazovanjem, ne sme biti stigmatizirajoča.

 

Povečano število prošenj za brezplačna letovanja otrok

Na Zvezi prijateljev mladine Slovenije trenutno zbirajo sredstva za humanitarni program Pomežik soncu®, s katerim omogočajo brezplačna letovanja otrokom iz manj spodbudnih okolij. "Glede na pretekla leta pričakujemo okrog 10 tisoč otrok in mladostnikov, ki bodo zaradi finančnih ali drugih stisk potrebovali brezplačno letovanje."

S povečanim številom prošenj na vključitev otrok na brezplačna letovanja se v tem trenutku srečujejo tudi pri Rdečem križu Slovenije, kjer posebno skrb namenjajo otrokom in starejšim, ki veljajo za najranljivejše skupine.

Depositphotos

"Čeprav je stopnja zaposlenosti v Sloveniji visoka, obstajajo skupine, ki so in bodo potrebne pomoči; gre predvsem za osebe, ki so zaradi različnih razlogov nezaposljive, starejše, ki prejemajo nizke pokojnine, zaposlene s plačami, ki pa ne zadoščajo za dostojno preživetje njih in njihovih družin," pojasnjujejo pri Rdečem križu.

Tveganju za revščino so sicer bolj izpostavljeni starejši, nizko izobraženi in priseljenci, kar kaže na specifične vzroke za težke materialne pogoje teh marginaliziranih skupin, pravi ekonomist Burger. "Med njimi so visoke cene življenjskih potrebščin glede na dohodke, visoke cene nepremičnin in najemnin, visoke cene zdravstvenih storitev za bolnike, ki se želijo izogniti dolgim čakalnim vrstam v državnem zdravstvu, ter neobstoj funkcionalne integracijske politike za imigrante."

Burger je prepričan, da bi vprašanje revščine bolj kot z reformo socialne politike morali reševati s serijo reform.

"Seveda je možno izboljšati tudi sistem socialnih transferjev, kjer bo v pogojih pomanjkanja delovne sile zaradi staranja prebivalstva mogoče narediti transferje precej bolj spodbudne za delo in jih pogojevati s premoženjskim cenzusom, za brezposelne pa recimo z vključitvijo v javna dela in prekvalifikacije," sklene Burger.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar