Banka Slovenije: Slovenija edina v EU dovolj dvignila minimalno plačo

Slovenski prejemniki minimalne plače so v zadnjih treh letih ohranili kupno moč svojih dohodkov, ugotavlja Banka Slovenije.

Leta 2022 sprejeta evropska smernica o ustreznih minimalnih plačah v EU državam članicam predpisuje uskladitev višine minimalne plače na 60 odstotkov mediane bruto plače oziroma 50 odstotkov povprečne bruto plače v državi.

"Večini članic to narekuje dvig minimalnih plač, saj po zadnjih razpoložljivih podatkih predlagani razmerji dosega le nekaj držav, pri čemer sta obe merili že izpolnjeni le v Sloveniji," v zadnjem Pregledu makroekonomskih gibanj navaja Banka Slovenije.

Na Hrvaškem letos minimalna plača višja za 20 odstotkov

Države EU morajo omenjeno evropsko smernico, ki naj bi zagotovila »dostojen življenjski standard za vse delavce v EU," v nacionalne zakonodaje prenesti do 15. novembra letos, navaja Banka Slovenije.

 

 

Januarja letos se je minimalna plača kot najnižje plačilo za delo, opravljeno v polnem delovnem času, povečala v vseh sedemnajstih članicah evrskega območja, ki jo imajo uzakonjeno, piše v poročilu BS.

Po podatkih Eurostata, ki objavlja minimalne plače dvakrat letno, za prvo in drugo polletje, so letošnji medletni dvigi znašali med dvema odstotkoma v Belgiji in 20 odstotki na Hrvaškem. V Sloveniji se je minimalna plača 1. januarja letos zvišala za 4,2 odstotka na 1.253,90 evrov bruto.

V Nemčiji so lani minimalno plačo zvišali za 22,2 odstotka

S tem zneskom se Slovenija uvršča v sredino razporeditve članic, takoj nad mediano, ki znaša okroglih tisoč evrov, podatke Eurostata povzema Banka Slovenje. "Letošnje povišanje domače minimalne plače je bilo skladno z zakonom, ki določa, da se mora ta povišati vsaj za medletno rast cen življenjskih potrebščin decembra prejšnjega leta, ki je bila 4,2-odsotna."

Po dveh letih realnega upadanja minimalnih plač letošnja znatna nominalna povečanja presegajo inflacijo v vseh članicah, z izjemo Francije in Nemčije, še ugotavlja BS, pri čemer je bilo lansko zvišanje v Nemčiji z 22,2 odstotka drugo največje in je preseglo kumulativno rast cen zadnjih treh let v tej državi.

Napoved rasti BDP

Banka Slovenije je v Pregledu gospodarskih gibanj ocenila tudi gospodarsko rast v prvih treh mesecih letos. "Na podlagi omejenega nabora razpoložljivih kazalnikov" je ocenila, da je BDP v prvem četrtletju letos zrasel za 0,9 odstotka.

Spodbuden trend postopnega izboljševanja gospodarske klime iz lanskega drugega polletja se je v začetku letošnjega leta ustavil, navaja BS. Med podjetji je razpoloženje najmanj optimistično v predelovalnih dejavnostih, po drugi strani se zaupanje v storitvah, gradbeništvu in trgovini na drobno ohranja v pozitivnem območju, nekoliko boljše kot konec preteklega leta pa je v prvih dveh mesecih letos tudi razpoloženje potrošnikov, povzemajo pri slovenski centralni banki.

Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je spomladanski napovedi znižal napoved letošnje gospodarske rasti. Slovenskemu gospodarstvu zdaj napovedujejo 2,4-odstotno rast, medtem ko so jeseni predvideli 2,8-odstotno rast.