2023 za Nemčijo in avtomobilsko industrijo prelomno; kaj ima s tem EU?

Leto 2023 bo za nemško avtomobilsko industrijo prelomno leto, saj se velikanom nemškega avtomobilskega sektorja mudi z obsežnim prestrukturiranjem produktnih linij v skladu s prenovljenimi in posodobljenimi razvojnimi modeli podjetij. Od uspešno izpeljanih orjaških investicij v proizvodnjo električnih vozil, ki bodo v naslednjih letih na razvitih trgih Evrope in Združenih držav Amerike (ZDA) zamenjala klasična vozila z motorji z notranjim zgorevanjem, je posredno odvisna tudi globalna vloga Nemčije kot industrijske velesile. Nemški avtomobilski velikani namreč v Nemčiji zaposlujejo 786 tisoč ljudi, pomembni pa so tudi z vidika investicij, prodaje in izvoza, poroča Bloomberg.  

Prednjačita Tesla in BYD

Na drugi strani se izzivalci onkraj Atlantika in iz jugovzhodne Azije vse bolj samozavestno postavljajo v ospredje napredka in razmaha električnih vozil, digitalizacije vozniške izkušnje ter razvoja pripadajoče baterijske tehnologije. V tem oziru izstopa predvsem vse očitnejša tekma med ameriško znamko Tesla in kitajskim BYD, s čimer je povezan tudi marsikateri geopolitični vidik že tako klavrnih odnosov med uradnim Washingtonom in Pekingom.

Tekma obeh proizvajalcev podžiga tudi že tako krčevito konkurenčno primerjavo, ki ima številne pozitivne in multiplikatorne posledice z vidika tehnološkega razvoja baterijske tehnologije. BYD je po analizi Bloomberga zlasti v zadnjih dveh letih v precejšnjem naletu, saj zelo hitro širi prodajno paleto svojih modelov, prisotnost na globalnih trgih in proizvodne zmogljivosti.

Nemalo zaslug za izvrstno kondicijo BYD gre tudi kitajskemu državnemu vodstvu, ki je avtomobilsko industrijo, še posebej pa njeno elektrifikacijo, že pred leti uvrstilo na seznam prioritet državne ekonomske politike. Načrti Kitajske so premišljeni in ambiciozni: Želijo postati svetovna velesila na področju električnih vozil. V ta namen so že pred skoraj 15 leti uvedli zajetne subvencije za nakup električnih vozil domače proizvodnje, medtem ko partijski pooblaščenci v podjetjih skrbno bdijo nad izvajanjem zastavljenih poslovnih načrtov.

Odločala bo cenovna politika

Zato ne čudi, da je BYD z vidika prodaje električnih vozil – če zraven prištejemo tudi priključne hibride – že lani prehitel Teslo. Prodaja električnih vozil znamke BYD se je namreč lani povzpela na okoli 911 tisoč s 321 tisoč leta 2021. Bloombergovi analitiki sicer Tesli v prihajajočem letu napovedujejo 30- oziroma 40-odstotni dvig prodaje. Njihova predvidevanja so posledica dejstva, da tovarni v ameriškem Austinu in v okolici nemškega Berlina še vedno nista dosegli maksimalnih kapacitet proizvodnje. Tekma med kitajskim izzivalcem in znamko milijarderja Elona Muska bo izjemno tesna, menijo analitiki, predvsem pa bo izid odvisen od cenovnih strategij obeh proizvajalcev.

Cenovna tekma navzdol, ki jo Tesla v zadnjem času izvaja v ZDA, Evropi in na Kitajskem, kaže na pripravljenost ameriške znamke, da za vsako ceno ubrani svoj tržni položaj. Tesla je v tem pogledu v manjši prednosti, ugotavlja Bloomberg, kajti glavnino prodaje BYD še vedno predstavlja domači trg. A ne glede na razplet ameriško-kitajskega dvoboja bosta oba še vedno daleč pred vsemi, tudi oziroma zlasti nemškimi izzivalci. Kakor razkrivajo podatki koncerna, je Volkswagen v minulem letu prodal 325.100 električnih vozil, kar je bistveno manj od Teslinih 1,31 milijona.

Protekcionizem Washingtona?

Kako se bo na te izzive odzvala nemška avtomobilska falanga, je veliko vprašanje, kajti vojna v Ukrajini je cene energije in sestavnih delov, zlasti za evropsko avtomobilsko industrijo, pognala v nebo. Nemčija je bila zaradi velike odvisnosti od Rusije prisiljena v prestrukturiranje dobavnih virov energije, ugotavlja Bloomberg. Kitajska si je na drugi strani na podlagi načrtov tamkajšnjega partijskega vrha zagotovila ključne energetske in surovinske vire, ki so nujni za cvetoči sektor industrije električnih vozil.

Ne nazadnje pa globalno dominanco nemških avtomobilistov ogroža protekcionistična gospodarska politika ameriškega predsednika Joeja Bidna. ZDA so namreč s subvencijami za čisto tehnologijo v okviru avgusta sprejetega zakona o zmanjševanju inflacije (IRA), vrednega 367 milijard dolarjev, zagotovile zajetne olajšave oziroma vzpodbude za izdelovalce električnih vozil. Gre za davčne olajšave, ki spodbujajo sestavljanje baterij in pogonskih sklopov za električna vozila, zaradi česar analitiki UBS menijo, da bi lahko ZDA postale najbolj donosna lokacija za proizvodnjo električnih vozil na svetu. Bloomberg ob tem poroča, da se je od sprejetja zakona zvrstilo že za 28 milijard dolarjev investicij, povezanih z elektrifikacijo avtomobilske industrije.

Poziv Berlinu in Bruslju

Ameriška zakonodaja je v Evropi sprožila nemalo kritik in negodovanja. Nazadnje se je ob načrte Washingtona v minulem tednu obregnila tudi predsednica Evropske komisije (EK) Ursula von der Leyen, ki je evropski zeleni industrijski načrt predstavila kot nekakšno protiutež ameriški gospodarski zakonodaji. "Nekateri vidiki IRA ustvarjajo neenake konkurenčne pogoje in vodijo v diskriminacijo evropskih podjetij," je bila na račun načrtov ZDA ostra predsednica EK.

A nemški politični vrh na čelu s kanclerjem Olafom Scholzem je v zvezi s tem bolj ali manj tiho, čeprav ni na kocki nič manj kot ohranitev vodilne vloge domače avtomobilske industrije, s katero je nerazdružljivo povezano tudi zdravje nemškega – in posledično evropskega – gospodarstva. "Berlin in Bruselj morata ukrepati in zagotoviti konkurenčnost Evrope," je v izjavi dejala Hildegard Müller, predsednica Združenja nemške avtomobilske industrije VDA, in posvarila, da Evropa in Nemčija v nasprotnem primeru "tvegata, da bosta zaostali" v svetovni tekmi za okoljsko nevtralno mobilnost.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar