Ukrajina: Trumpov mir kot uvod v Putinovo vseevropsko vojno?

Po treh letih najbolj krvave in brutalne vojne na ozemlju Evrope v zadnjih desetletjih je marsikaj nepojmljivega postalo vsakdanje. Žrtve, ki se štejejo v desettisočih, gospodarska škoda, ki se šteje v desetinah milijardah evrov, in ne nazadnje ukrajinska ozemeljska celovitost in suverenost, s katerima barantata ameriški in ruski predsednik, daleč stran od ukrajinskih in evropskih oči.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je odločno poudaril, da nikoli ne bo privolil v dvostranski mirovni sporazum med ZDA in Rusijo, ki ne vključuje Ukrajine. Kljubovalnim besedam navkljub pa mirovnim pogajanjem diktira hladnovojna realna politika velesil. Donald Trump je konec minulega tedna glede ukrajinske in evropske kritike o dvostranskih pogajanjih z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom odrezavo dejal, da bi morali vojno končati pred tremi leti oziroma je sploh ne začeti. "Slišal sem, da so razburjeni, ker niso bili povabljeni. No, tam so že tri leta in veliko dlje od tega. To bi se lahko rešilo zelo preprosto," je v zvezi z negodovanjem Ukrajine, da ta ni bila povabljena za pogajalsko mizo v Savdski Arabiji, dejal Trump. Mimogrede pa je Zelenskemu zadal še rotiročno klofuto, ko ga je oklical za diktaroja in mu očital, da je bil "v resnici dober zgolj v igranju na Joeja Bidna kot violino".

 

"Na evropski celini je do začetka vojne prevladovalo prepričanje, da se spopad takšnih razsežnosti ne more zgoditi," pravi predstojnica katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Jelena Juvan. Po oceni Združenih narodov je morija doslej zahtevala že 160 tisoč življenj. Nepojmljiv bi utegnil biti tudi njen morebitni konec. Obrisi pogajanj med ameriško in rusko stranjo ter izjave voditeljev obeh velesil namreč nakazujejo, da tako sklenjeni mir ne bo ne trajen ne pravičen. To velja tako za Ukrajino, nemara še bolj za EU, ki zgolj nemočno opazuje, kako velesile odločajo o njeni prihodnosti.

Konec povojne Evrope?

Kot je namreč za Bloomberg Adria dejal poznavalec Rusije in nekdanji dopisnik časnika Delo iz Moskve Branko Soban: "Če pade Ukrajina, in to verjetno bo, nihče ne ve, kje se bo Putin ustavil."

Poznavalec posovjetskega prostora in partner pri podjetju NC3 Denis Mancevič gre pri tem še korak dlje. Putina bi premirje, kakršno se nakazuje, toliko opogumilo, da bi v praksi testiral 5. člen Severnoatlantske pogodbe Nata, recimo v Estoniji ali Litvi. S tem bi lahko zabil še zadnji žebelj v evropsko varnostno arhitekturo, oblikovano po 2. svetovni vojni, negotov razplet aktualnih dogodkov povzema poznavalec.  

Trenutek resnice

Ukrajina se sicer po treh letih srditih bojev še drži pri življenju, čeprav se ruska plima dviguje. Po oceni Juvana je država izgubila že petino ozemlja, kar precej zmanjšuje njeno pogajalsko moč. Ne nazadnje je lani, ko se je nakazovalo, da bo Trump začel uresničevati napoved o ekspresnem koncu vojne, celo sprožila mini ofenzivo v širšem območju Kurska. A ta je izzvenela, Rusi pa so osvobodili že več kot polovico ozemlja. Tako Kijev kot Moskva si drug drugemu prizadevata iztrgati čim več ozemlja, s čimer bi si izboljšala položaj za pogajalsko mizo, pravi poznavalka. Kjer pa, kot kaže, poleg Putina in Trumpa ne bo mesta ne za Ukrajino ne za EU.

"Da niti EU niti Ukrajina ne bosta za pogajalsko mizo, je gotovo zelo negativno presenečenje za EU," pravi obramboslovec in geopolitični strokovnjak Klemen Grošelj. "Nekako je to za vse Evropejce trenutek resnice," dodaja, na kar kaže tudi skorajda dnevno sklicevanje kriznih srečanj evropskih voditeljev na pobudo francoskega predsednika Emmanuela Macrona.

Evropski mir, kjer je EU odrinjena na stranski tir, evropske prestolnice razburja skoraj bolj kot sama vojna. Medtem ko je njen začetek na račun energetske draginje prizadel ekonomski položaj držav EU, recimo industrijsko intenzivne Nemčija, potem njen razplet diktira politično dogajanje v njenem jedru.

"Sklepanje kakršnegakoli miru ali dogovorov brez navzočnosti Ukrajine in EU je za Nemčijo, ne glede na prihodnjo sestavo vlade, nesprejemljivo," je stališče nemškega vrha za Bloomberg Adria povzela slovenska veleposlanica v Berlinu Ana Polak Petrič. Pravi, da Berlin glede ameriškega soliranja odločno zavzema stališče, da je Ukrajina tista, ki bo odločala o tem, kakšen mir bo sklepala.

Strokovnjak za mednarodne odnose s fakultete za družbene vede Jure Požgan ob tem dodaja, da je "končanje vojne v Ukrajini in nevključenost EU v pogajanja med ZDA in Rusijo opozorilo Nemčiji in novemu kanclerju, da Evropa bolj kot kadarkoli prej potrebuje močno vodstvo in hitro ter učinkovito ukrepanje".

Opozicija ne more spodnesti imperialnih fantazij

"V vsiljen mir v skladu s seznamom želja Kremlja Volodimir Zelenski ne bo privolil, saj bi to bila tiha kapitulacija in hud politični poraz," se strinja Mancevič, ki skicira precej pesimistični položaj, v katerem se je po letih boja za obstanek znašla Ukrajina. Trumpu, pravi, ni prav veliko mar za načela, mednarodno pravo ter prihodnost ali ozemeljsko celovitost Ukrajine. Na drugi strani pa je Putin, ki svet vidi skozi oči carske Rusije 19. stoletja, "ko so ta ozemlja povečini pripadala Rusiji". Zato Rusija sklenitev premierja pogojuje s tem, da se Ukrajina ne odreče le članstvu v Natu, ampak tudi lastni vojski.

Putin bi se z ukrajinsko kupčijo pod opisanimi pogoji okronal za zmagovalca posebne vojaške operacije, kakor imenuje krvavo restavracijo imperija na račun evropskega ozemlja. Pri tem ruska opozicija po smrti svoje osrednje figure Alekseja Navalnega ne more odigrati bistvene vloge. Interna opozicija v avtokratski državi je leto dni po smrti Navalnega v okrutnih razmerah delovnega taborišča v Sibiriji v zelo težkem položaju, saj tako rekoč ne more delovati, meni Mancevič. "Delovanje v  izgnanstvu je seveda boljše kot nič, ima določene učinke, a neposrednega vpliva na dogajanje v Rusiji nima," je premočrten poznavalec.

 

Putin gospodarstvo pregreva s petrorublji

Bi lahko vlogo opozicije, v smislu slabitve Putinove diktature, odigralo gospodarstvo, ki se močno pregreva? Ruska centralna banka je pred dnevi obdržala ključne obrestne mere pri rekordno visokih 21 odstotkih, kjer vztrajajo že od oktobra. To je posledica trdovratne inflacije, katere projekcijo je ruska centralna banka nazadnje popravila na sedem oziroma osem odstotkov do konca leta. "Srednjeročna inflacijska tveganja so še vedno usmerjena navzgor," so v pojasnilu pesimistično zapisali bankirji. 

Poleg tega se je zasebno in komercialno bančno zadolževanje skoraj ustavilo. Inflacija je trdovratna, ker ne glede na to, kaj stori centralna banka, vlada z vojaškimi potrebami vse preobrne v obratno smer in še naprej zaliva z rublji", pojasnjuje Mancevič.

Pravi, da lahko rusko vojno gospodarstvo kljub temu še vedno deluje: "Dokler bodo pritekali dolarji iz izvoza nafte in naftnih derivatov, ki so glavni vir za vzdrževanje vojne mašinerije." Da Rusije Zahodu s sankcijami ni uspelo bolj spraviti na kolena, je lastna krivda, saj je mednarodna skupnost od uvedbe cenovne kapice naredila premalo, premalo odločno in neusklajeno.  

Slovenija: Za Ukrajino 0,14 odstotka BDP

Če se Trumpove grožnje s pogojevanjem pomoči ali celo odtegnitvijo uresničijo, bodo morale evropske zaveznice še odločneje stopiti v ospredje. "Konec ameriške vojaške pomoči pomeni konec sposobnosti obrambe oziroma bojevanja za Ukrajino," o vlogi ZDA v evropski vojni meni Juvan.

Če bi morala EU povečati pomoč Ukrajini, bi to utegnilo celo okrepiti evropsko enotnost, saj denimo Nemčija, ne glede na politične spremembe, ne bo odstopila od pomoči Ukrajini, pravi veleposlanica. "Tudi ob spremembi nemške vlade pričakujem, da se bo njena odločna podpora nadaljevala," meni Polak Petričeva in dodaja, da to velja zlasti za pomoč v obtožitvi in financiranju obrambne industrije ter vojske.  

Po oceni mirovnega inštituta iz Kiela so zaveznice oblegani državi doslej na letni ravni namenile okoli 80 milijard evrov vsakovrstne pomoči. Pri tem je Nemčija, skupaj z ZDA in Združenim kraljestvom, ena večjih. Omenjene države pomoči namenijo okoli 0,2 odstotka BDP, pri čemer so očitki ZDA, da bo EU morala prevzeti stroške za ukrajinski mir, na trhlih nogah. Podatki inštituta namreč kažejo, da Evropa že za vojno da veliko več kot ZDA.

Skupaj je Evropa namenila 70 milijard evrov finančne in humanitarne pomoči ter 62 milijard evrov vojaške pomoči, ZDA pa so za vojaško pomoč primaknile 64 milijard evrov, za finančno in humanitarno pomoč pa 50 milijard evrov. Slovenija je s 83 milijoni evrov oziroma 0,14 odstotka BDP na 32. mestu. Z ministrstva za zunanje in evropske zadeve so nam v zvezi s porazdelitvijo sredstev zapisali, da Slovenija Ukrajini namenja humanitarno in razvojno pomoč s "poudarkom na razminiranju, rehabilitaciji žrtev vojne, psihosocialni pomoči otrokom, na področju zdravstva in krepitvi zmogljivosti lokalnih skupnosti."

 

Grožnja državljanske vojne

Analitiki so si glede na spremembe v transatlantskem odnosu, ki je vse bolj transakcijski, razmerah na bojišču, ki so bolj ali manj statične, ter absolutni zavzetosti Trumpove administracije, da se novi predsednik 'okrona' s hitrim koncem vojne, edini, da bo konflikt zamrznjen. V nasprotnem primeru se bo Ukrajina "prisiljena boriti do končne kapitulacije", napoveduje Juvan.

Z negotovo usodo je očitno sprijaznjen tudi Kijev. "Na to, da bo morala Ukrajina bitko za izgubljena ozemlja nadaljevati v prihodnosti, po politični in diplomatski poti, je delno pripravljena tudi javnost, ki v imenu sklenitve miru takšna pogajalska izhodišča večinoma podpira," bridko realnost ukrajinskega položaja povzema Mancevič.

Takšen konec, ki to ne bi bil, bi utegnil ukrajinsko vlado postaviti pred težak izziv povojne obnove in vladanja v ozemeljsko razdrobljeni državi z oslabljenim gospodarstvom. "To bo zelo zahtevno obdobje, saj ni izključen niti izbruh nasilja med privrženci različnih političnih idej", napoveduje Grošelj.

Opozarja, da se bo po prekinitvi spopadov domov vrnila množica vojakov, ki bodo imeli zelo različne, bolj ali manj radikalne poglede na prihodnost Ukrajine in odnosa do Rusije, kakor tudi na EU in ZDA. To, nadaljuje, lahko privede do ostrih notranjih nasprotij, "ki se v senci vojne že izrisujejo v ukrajinski družbi".

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar