Izzivi domačih izvoznikov na trgu ZDA: Zakaj zelo boli slovenskega Bird Buddya?

Ali je čezatlantsko gospodarsko partnerstvo med EU in ZDA v času negotovosti Donalda Trumpa še vedno vitalno in trdno kot pred njim? Vprašanje sicer ni bilo izrecno zastavljeno, vendar je to bila rdeča nit 8. investicijske in razvojne konference Slovenia Business Bridge 2025 v soorganizaciji Ameriške gospodarske zbornice in agencije Spirit.

Številke, s katerimi je generalna direktorica Ameriške gospodarske zbornice Ajša Vodnik začela drugi dan konference, dajejo vtis, da je transatlantsko partnerstvo še vedno najvrednejše in najpomembnejše na svetu.

Transatlantsko gospodarstvo je v blagu in storitvah vredno 9,5 bilijona dolarjev, lani je prodaja ameriških in evropskih podjetij na obeh trgih dosegla kar 7,5 bilijona dolarjev, medtem ko zgodovinsko ključno partnerstvo neposredno zagotavlja 16 milijonov delovnih mest.

Kar 64 odstotkov vseh neposrednih naložb ameriških podjetij konča v EU, v obratni smeri pa gre v ZDA dobra polovica tujih naložb evropskih podjetij. Skupaj transatlantski FDI zajema dve tretjini vseh naložb na svetu, medtem ko medsebojna trgovina obsega skoraj tretjino svetovnega BDP po kupni moči.

"Leto 2024 je bilo s 3,5 bilijarde dolarjev prihodkov, kolikor so jih evropska podjetja ustvarila na ameriškem trgu, in 4 bilijoni na drugi strani, rekordno," je o navezi povedala Vodnik. A statistika je posnetek prejšnjih razmer, ki o sedanjosti ne povedo veliko, še manj pa je uporabna pri napovedi prihodnosti.   

Ameriška administracija je namreč silno moč gospodarstva ZDA spremenila v osrednje orodje geoekonomije in geopolitike. Trump je tudi tradicionalna zavezništva, ki segajo več kot pol stoletja v preteklost, vzel v precep in ponovno obravnavo. Besede, kot sta partnerstvo in sodelovanje, so zamenjale tekmovalnost in obtožbe o izkoriščanju.

Kako torej v tem zahtevnem in nestanovitnem okolju krmarijo slovenski izvozniki na eni in ameriške družbe, ki načrtujejo vstop v evropsko in slovensko gospodarstvo, na drugi strani?

Kresal: Gospodarstvo potrebuje nacionalnega prevoznika

"Veseli smo, da je konec zaprtja ameriške vlade, ker je normalizacija razmer pomembna, zato bi si podobno želeli tudi normalizacije odnosov med partnericama," je uvodoma dejala Katarina Kresal, specialistka za korporativno in gospodarsko pravo ter generalna partnerica svetovalne družbe Andersen v Sloveniji, ki svetuje pri združitvah, prevzemih in mednarodnih transakcijah.

Normalizacija odnosov je pogoj za stabilno poslovno okolje, ki je ključno, če želimo okrepiti transatlantsko navezo, je pojasnila. Kot najbolj obetavno področje, na katerem bi morali graditi prihodnost odnosa, je poudarila tehnologijo umetne inteligence (AI). "Izmed 100 zagonskih AI-podjetij na svetu jih je kar 80 iz ZDA, medtem ko evropska podjetja predstavljajo le šestino svetovnih naložb v tovrstna podjetja," je navedla partnerica v odvetniški pisarni Senica in partnerji.

 

Dodala je, da so podjetja iz Silicijeve doline na lovu za inženirskim znanjem zunaj ZDA, kar bi morala EU izkoristiti. "Toda tehnološka podjetja se spopadajo z zaostrovanjem migrantske politike na obeh straneh Atlantika, kar zagotovo ne more biti dobra popotnica," je opozorila na negativne posledice omejevanja prostega pretoka ljudi.

Družbam, ki se odločajo za vstop na ameriški trg, je svetovala, naj se znebijo dvomov in ne obremenjujejo z vprašanjem, ali so v nečem najboljše. Slovenski vladi je odvetnica svetovala, naj v smeri krepitve čezatlantskih vezi obudi idejo nacionalnega letalskega prevoznika, saj je Slovenija po njenem za tujce težko dostopna oziroma ima slabe povezave. "Smo varna in stabilna država, to je naša glavna prednost," je še ocenila.

Pri tem je glas podpore našla pri Aidi Escribano-Ramallo, finančni direktorici in članici upravnega odbora Britannia Financial Group. "Slovenija je za tuje družbe zanimiva, ker pomeni nizkocenovni vstop na širši skupni trg EU," je omenila prednosti srednjeevropske države, ki je zelo zanimiva in privlačna za naložbe zaradi svoje geolokacije.

Slovenija zaradi srednjeevropske lege in vpetosti na trg EU za tuja podjetja pomeni idealno razmerje med prihodki in stroški naložbe (ROI), je pojasnila prednosti države za finančno industrijo.

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

 

Nakupovalni seznam ZDA

Začasni odpravnik poslov na ameriškem veleposlaništvu v Sloveniji, Brian Greaney, je slovenski politiki in podjetjem prenesel seznam gospodarskih prioritet in meril Washingtona pri izbiri partnerjev v transatlantskem odnosu.

Te so mešanica ekonomije, energetike, varnosti in geopolitike: "Bela hiša si prizadeva za varno in zanesljivo energetsko dobavo, pri tehnologiji smo pozorni na varnostni vidik, tako z vidika kibernetske varnosti kot tudi zlonamerne uporabe tehnologije." 

Dodal je tudi, da je Slovenija za ameriške družbe zanimiva destinacija, ker ima predvidljivo poslovno okolje in dobro izobraženo inženirsko delovno silo z visoko ravnjo angleškega jezika. ZDA medtem z vidika geoekonomije zanimajo sektorji obrambe, varnostnih tehnologij, biotehnologije, raziskav in razvoja ter jedrske energije.

Opozoril je, da je za ZDA v partnerstvih, ki jih odslej sklepa, ključno vprašanje varnosti dobavnih verig. "To je nekaj, kar moramo storiti v sodelovanju z evropskimi partnerji," je dodal, pri tem pa imel v mislih Kitajsko, ne da bi jo omenil.

Prednosti in slabosti

"Prednost vaše države z vidika ameriških družb je, da ste kulturno raznoliki," je o razlogih za vstop v slovensko poslovno okolje dejal Gene Bureau, direktor družbe Loftware, ki se ukvarja z zagotavljanjem skladnosti izdelkov in njihovim označevanjem. "Delate v nemškem, italijanskem, avstrijskem okolju, kar je za ameriška podjetja zelo dragoceno in dobrodošlo, ko se odločajo za vstop na trg EU, ki je zanje z vidika kulture pogosto kompleksen prostor," je povedal za Bloomberg Adria.

Vseeno so govorci med ovire uvrstili zapletene predpise, dolgotrajne birokratske postopke in visoko obdavčitev osebnih dohodkov. "To je za zaposlene zelo demotivirajoče okolje," je o zadnjem povedal Bureau.

Morena Šimatić, vodja operacij Uberja v Sloveniji in na Hrvaškem, je slovenski napredek pri fleksibilnosti zakonodaje za lažje vstope tujih podjetij ocenila kot dober, a pozvala odločevalce, naj ohranijo tempo, saj bo pravno okolje tako odprto za inovacije in bo omogočalo hitro prevzemanje novosti in novih produktov, ki jih na trg pošiljajo najbolj prebojna podjetja.

Trumpove carine in prodajalec Xi

Med domačimi izvozniki, ki so prisotni na ameriškem trgu, je bilo največ negativnih pripomb slišati na račun carin. "Največja težava so carine," je Trumpovo geopolitično orodje na vrh poslovnih tveganj in vira stroškov postavil Tom Vodopivec, operativni direktor zagonskega podjetja Bird Buddy.

"Lani smo imeli proizvodnjo na Kitajskem, potem pa smo se preselili v Mehiko, kar ni bila najboljša odločitev, po uvedbi carin smo se preselili na Tajsko," je o glavobolu, ki ga trgovinska vojna povzroča globalnim podjetjem, ponazoril Vodopivec.

"Trenutno za naše izdelke veljajo 19-odstotne carine, kar nas zelo boli, vse drugo je v primerjavi s tem zanemarljiv strošek," je povedal član vodstva podjetja, ki na ameriškem trgu proda 90 odstotkov svoje proizvodnje.

Marino Furlan, predsednik družbe Intra Lighting, je dejal, da jim carine ne povzročajo večjih težav, saj imajo proizvodnjo locirano na dveh lokacijah v ZDA. "Carine nam ne povzročajo stroškov, česar pa ne morem reči za tečaj med dolarjem in evrom," je povedal o enem izmed 'derivatov' nepredvidljive Trumpove vlade.

Med domačimi izvozniki, ki so prisotni na ameriškem trgu, je bilo največ negativnih pripomb slišati na račun carin. Foto: Bloomberg

ZDA in Kanada sta izjemno pomembna trga tudi za domačega proizvajalca turbin Litostroj Power, saj po besedah Jureta Andročeca, člana odbora direktorjev družbe, podjetje izvozi 99 odstotkov svoje proizvodnje, od tega polovico na severnoameriški trg. Pravi, da jih carine v večji meri niso prizadele, saj ameriški partnerji cenijo transparentnost in zaupanje, ki ga ta prinaša.

"Ko so začele veljati carine, so z njimi povezane stroške naši ameriški partnerji lažje sprejeli prav zaradi naših drugih prednosti, kot so visoki standardi v inženirstvu, preglednost poslovanja in zanesljivost," je povedal vodstveni kader podjetja, ki je letos v ZDA izvozilo 250 ton jekla, tam pa imajo tudi podružnico v Alabami in še tri tovarne v Kanadi.

Direktor športne divizije in podpredsednik skupine Elan Leon Korošec je glede nastopa na severnoameriškem trgu poudaril pomen zgodbe, ki je pomembnejša od izvora. "Ni pomembno, od kod ste, pomembna je zgodba in Američani so najboljši pripovedovalci zgodb," je ocenil in dodal, da ameriške partnerje zanima predvsem, ali je izdelek relevanten in kakšne koristi prinaša.

O posebnostih trga, kjer je Elan prisoten že od petdesetih let, je dejal, da je treba Američanom dati občutek, da so del zgodbe in da imajo vlogo pri razvoju izdelkov. "Američani so ponosen narod in to potrditev včasih potrebujejo, ne nazadnje svet trguje v dolarjih, ne v evrih," je bil slikovit.

Osrednji ameriški in osebni Trumpov tekmec, kitajski voditelj Xi Jinping, ni bil omenjen niti enkrat, čeprav je bila vloga Kitajske na konferenci jasno izražena skozi prizmo antagonistične ameriške ekonomske politike, ki mimogrede redefinira še čezatlantsko partnerstvo.

Vse dokler besede ni dobil Devid Palčič, izvršni direktor IKT podjetja Robotina, ki deluje na področju podatkovnih centrov za AI. "Za naše podjetje je najboljši prodajalec Xi Jinping, kajti nihče noče imeti v svojih podatkovnih centrih kitajske opreme," je bil njegov komentar o trpki geopolitični realnosti.