.webp){kind=icon}
Evropa se je ob menjavi koledarja uspela izogniti najhujšemu in omejiti učinke energetske krize, saj so topla zima, alternativni dobavitelji zemeljskega plina in nižja poraba ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu prekrižali načrte o pritisku na evropske zaveznice Ukrajine.
Cene plina v Evropi so se vrnile na predvojno raven. Cena plina z enomesečnim dobavnim rokom na nizozemskem vozlišču TTF je okrog 70 evrov na megavatno uro, kar je približno petina lanskega rekorda, ko je cena v avgustu dosegla 345 evrov. Medtem je povpraševanje od avgusta do novembra padlo za dobrih 20 odstotkov v primerjavi s petletnim povprečjem za to obdobje, kar je več od 15-odstotnega zmanjšanja, h kateremu je pozvala Evropska komisija.
Plinohrami, ki so 93-odstotno polni, prav tako držijo cene na nižji ravni. Če bo vreme ostalo milo, bi Evropa lahko dočakala jesen s približno polovično zapolnjenostjo, kar je dvakratnik lanske ravni, pravijo pri banki Morgan Stanley in svetovalni družbi Wood Mackenzie.
V letu 2023 bo evropska poraba plina približno 16 odstotkov nižja od petletnega povprečja, še ocenjujejo analitiki Morgan Stanleyja. Višja proizvodnja vetrne in sončne električne energije bo na desetih največjih trgih v Evropi znižala proizvodnjo elektrike s plinom za 39 odstotkov glede na petletno povprečje, medtem napoveduje S&P Global.
Obstajajo skrbi, da bi nižje cene znova dvignile porabo, toda ta za zdaj vztrajno pada.
"Nevarnost popolnega gospodarskega zloma oziroma jedrnega zloma evropske industrije je po naših opažanjih mimo," je dejal nemški gospodarski minister Robert Habeck ob obisku na Norveškem, ki je v lanskem letu prehitela Rusijo in postala največja dobaviteljica zemeljskega plina Evropi.
Bloomberg
Bo v 2023 LNG dosegal višjo ceno v Aziji kot Evropi?
Rusija je letošnji pretok plina po plinovodih v Evropo znižala na petino povprečnih ravni, tj. na okrog 27 milijard kubičnih metrov, saj je Putin po invaziji na sosednjo Ukrajino skušal izkoristiti evropsko odvisnost od ruskega uvoza za pritisk na zaveznice Ukrajine. To je "ogromen padec za trg, ki je letno porabil okrog 400 milijard kubičnih metrov", je za Bloomberg povedala Anne-Sophie Corbeau, raziskovalka pri Centru za globalne energetske politike na univerzi Columbia.
Evropa je ruski plin, ki je predstavljal 40 odstotkov skupne porabe v letu 2021, nadomestila z uvozom iz Norveške in severne Afrike ter uvozom utekočinjenega plina (LNG), predvsem iz Združenih držav Amerike (ZDA) in Katarja, dveh največjih svetovnih izvoznic LNG.
Tveganje za novo rast cen plina ali ogrožanje varnosti dobave predstavlja predvsem globalni trg LNG, kjer Evropa za pošiljke tekmuje z Azijo. V zadnjih mesecih to ni bila težava, saj je bila cena višja v Evropi. V uvozne terminale zahodne Evrope se je stekalo več pošiljk, kot je imela Evropa uvoznih kapacitet – v decembru so te dosegle nov rekord.
Nemčija, največje gospodarstvo v Evropi, bo v tej zimi odprla tri nove terminale za uvoz LNG, ki naj bi zagotovili približno tretjino povprečne porabe.
Cena za LNG v Aziji je 5. januarja presegla ceno, ki jo ta energent dosega v zahodni Evropi, prav na ta cenovni razkorak pa bo morala biti Evropa pozorna v novem letu. Preostanek leta 2023 naj bi azijska pristanišča plačevala premijo za LNG, ocenjujejo pri S&P Global. Glavna neznanka pri tem je Kitajska, kjer je bilo povpraševanje v zadnjem letu nizko zaradi dolgotrajne politike ničelne tolerance do covida-19, ki je zavirala gospodarsko dejavnost.
V novo leto je Kitajska vstopila z odpravo strogih ukrepov, kar bi lahko tekmovanje med celinama za omejene zaloge zaostrilo. Toda raziskava kitajske investicijske banke CICC (China International Capital Corporation, angl.) ocenjuje, da se drugo največje gospodarstvo na svetu obrača k cenejšim alternativam, kot so premog, plin in domača proizvodnja.
Tudi Rusija bi lahko povzročila dodatne disrupcije na trgu, saj je še vedno tretja največja izvoznica LNG v Evropo.
Tudi pri nas nižja poraba in alternativna dobava
Poraba plina v Sloveniji je bila od 1. avgusta do 15. decembra 2022 glede na primerljivo povprečje prejšnjih petih let po podatkih Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) 14 odstotkov nižja, kar je malenkost manj od priporočila Evropske unije (EU) za obdobje od avgusta do marca.
Slovenija je ena od šestih držav EU, ki so znižale porabo, a niso dosegle cilja 15 odstotkov. Med njimi so še sosednja Italija, Češka, Irska in obe iberski državi, Portugalska in Španija. Slovaška in Malta sta kot edini državi v EU v drugi polovici 2022 porabo glede na večletno povprečje celo povečali, kažejo podatki Eurostata.
V zadnjih mesecih lanskega leta se je na medletni ravni znižala tudi poraba elektrike v Sloveniji. Največ so privarčevali industrijski obrati, kjer je novembra poraba padla za osem odstotkov. Gospodinjstva so v istem mesecu znižala porabo za 4,2 odstotka, mali poslovni odjemalci pa so porabili le za slab odstotek manj kot leto prej.
S 1. januarjem se je pričel pretok plina iz Alžirije, ki k nam prispe prek Sredozemskega morja in Italije. Pred tem smo več kot 90 odstotkov plina prejeli iz avstrijskega vozlišča Baumgarten, kamor se steka večinoma ruski plin.
