Dobro jutro. Ameriški predsednik Donald Trump pripravlja znatna znižanja carin, namenjena reševanju visokih cen hrane, in vrsto novih trgovinskih sporazumov, vključno z Argentino, Gvatemalo, Salvadorjem in Ekvadorjem, s čimer želi odgovoriti na zaskrbljenost volivcev glede stroškov blaga.
Ta prizadevanja sledijo volilnim zmagam demokratov na številnih ključnih državnih in lokalnih volitvah v prejšnjem tednu, kjer so kandidati poudarjali pomisleke glede cenovne dostopnosti, poroča Bloomberg.
Trgovinski sporazumi z latinskoameriškimi državami, ki so bili razkriti v četrtek, bodo znižali carine in ovire za običajna živila, kot so govedina, banane in kavna zrna, v prizadevanju za znižanje stroškov za živila, ki Američane že leta frustrirajo.
Evropski finančni ministri za odpravo carinske izjeme za pošiljke nižje vrednosti
Finančni ministri Evropske unije so se včeraj dogovorili za odpravo carinske izjeme za pošiljke nižje vrednosti, s čimer želijo zajeziti poplavo poceni kitajskega uvoza, je poročal STA. Odprava se navezuje predvsem na nakupe pri kitajskima velikanoma Temu in Shein.
Bruselj naj bi želel, da se izjema odpravi že leta 2026 Trenutno v EU za pošiljke, vredne manj kot 150 evrov, ki jih potrošniki prejmejo neposredno, ni carinske dajatve. Večina jih je sicer vezana na nakupe prek kitajskih ustanovljenih platform, kot sta Temu in Shein, navaja STA.
Deutsche z novo strategijo
Izvršni direktor največje nemške banke Christian Sewing bo v ponedeljek po pričakovanjih predstavil svojo strategijo za naslednja tri leta. Analitiki in delničarji pričakujejo nove finančne cilje, kot je višji cilj dobičkonosnosti, vendar le malo sprememb v celotni strategiji, poroča Bloomberg.
"Christian Sewing je stabiliziral ladjo in bo predstavil ambicioznejše cilje donosnosti in stroškov," je za Bloomberg dejala Alexandra Annecke, upraviteljica skladov pri Union Investment, eni od delničarjev banke. "Vendar ne pričakujemo večjih sprememb strategije."
Lončarič Šlauer: MSP bodo z ESG poročanjem lažje sodelovali z velikimi podjetji
Na gospodarskem ministrstvu je zaživel projekt ESG Pospešek, s katerim želijo preko brezplačnih usposabljanj slovenska mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP) opolnomočiti s potrebnimi znanji za učinkovito implementacijo prostovoljnega trajnostnega poročanja. MSP sicer večinoma niso neposredno zavezani k trajnostnemu poročanju, vendar se z zahtevami srečujejo posredno – preko dobaviteljskih verig, partnerjev, bank in investitorjev.
Kot je v oddaji Start na televiziji Bloomberg Adria dejala Mojca Lončarič Šlauer, strokovna sodelavka v Sektorju za podjetništvo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, so sicer le velika podjetja od lanske spremembe zakonodaje zavezana k poročanju o okoljskih, družbenih in upravljavskih dejavnikih, a podatke o tem zahtevajo tudi od svojih dobaviteljev, ki so pogosto manjša podjetja. MSP s poročanjem dobijo "lažji dostop do strank in sodelujejo z velikimi ter se vključevali v dobavne verige". To jim tudi povečuje ugled, finančne koristi in lažje sodelovanje v trajnostno usmerjenih projektih.
Poročilo ima določene zakonitosti, podjetja, ki niso zavezana k poročanju, tudi lahko poročajo preko Ajpesa, če to želijo. Usposabljanja, s katerimi se predstavniki MSP naučijo znanj za trajnostno poročanje, izvaja Slovenski podjetniški sklad preko Gospodarske zbornice Slovenije, pravi Lončarič Šlauer. Potekajo po vsej Sloveniji vse do februarja naslednje leto. Del predavanj se izvaja tudi na spletu, kjer podjetja na spletni strani ESG Pospešek najdejo podjetja tudi vabilo na usposabljanja.
NLB in banke v regiji: kaj o delnicah pravijo analitiki?
Bančni sektor v srednji in jugovzhodni Evropi se je letos znašel v obdobju normalizacije poslovanja. Po dveh rekordnih letih dobičkov se rast upočasnjuje, kažejo devetmesečni rezultati. Primerjava največjih na borzah kotirajočih bank v Sloveniji, Avstriji, na Hrvaškem in Madžarskem razkriva, katera je trenutno najbolj privlačna po oceni analitikov.
Podatki kažejo, da so se vrednotenja regionalnih bank v povprečju nekoliko znižala. Povprečni količnik P/E pri 9,2 nakazuje, da vlagatelji za en evro dobička plačajo približno devet evrov tržne vrednosti – kar kaže na še vedno razmeroma optimistična pričakovanja. Najvišje vrednotenje ima Zagrebačka banka (P/E 14,8), kar odraža zaupanje v stabilnost in izjemno učinkovitost poslovanja z razmerjem med operativnimi stroški in prihodki (CIR) pri 32,6 odstotka.
Na drugi strani Raiffeisen s kazalnikom P/E pri 5,8 in padcem dobička za več kot polovico odraža tveganje, povezano z izpostavljenostjo vzhodnoevropskim trgom. Prvak na slovenskem trgu NLB in Hrvatska poštanska banka (HPB) imata razmerje P/B pri 1,0, kar pomeni, da se tržna vrednost tako rekoč ujema s knjigovodsko – vlagatelji ju ocenjujejo kot pošteno vrednoteni, brez izrazite premije ali popusta.
Najbolj brani članki
Krka čisti dobiček povečala za 15 odstotkov
MOL z višjimi taksami do pol milijona več: ljubljanski gostinci opozarjajo na posledice
Kako vzajemne sklade vidi človek, ki upravlja milijarde?
Telekom za štiri odstotke povečal dobiček
Digitalizacija, AI, humanoidni roboti: tovarne prihodnosti so avtomobilske
Kaj spremljamo danes?
Banka Slovenije bo objavila podatke o bilanci v oktobru. Surs bo objavil indekse cen in odkup kmetijskih pridelkov, BDP v tretjem četrtletju in indekse vrednosti opravljenih gradbenih del. O poslovanju bo poročal Mitsubishi. Na Kitajskem bodo objavili podatke o industrijski proizvodnji, maloprodaji in nepremičninskem trgu. Eurostat bo objavil podatke o BDP in brezposelnosti. V Rusiji bodo objavili podatke o inflaciji, trgovini in BDP. V Bruslju bodo oblikovalci politik razpravljali o proračunu za 2026.
.webp){kind=icon}
