Kdo bo plačal za Ukrajino, če Trump potegne ročno zavoro?

Po včerajšnjem verbalnem pretepu v Beli hiši in očitno mrtvemu dogovoru o izkoriščanju mineralnih bogastev z ZDA je Ukrajina pred težko dilemo: ali sprejme nepravični mir v zameno za zasedena ozemlja ali pa v obupnem boju za obstanek proti neprimerno močnejšemu nasprotniku še naprej vztraja zgolj ob podpori evropskih zaveznikov. Analitiki sicer menijo, da je boj proti Rusiji brez ameriške pomoči za Ukrajino smrtna obsodba.

Pričakovati je namreč, da bo administracija Donalda Trumpa po sporu s predsednikom Volodimirjem Zelenskim z zmanjšanem ali celo ukinitvijo podpore stopnjevala pritisk na Ukrajino, da sprejme čedalje bolj nepravične pogoje prekinitve ognja. Trump je namreč med včerajšnjim pogovorom z Zelenskim znova ponovil, da si želi postati mirovnik. "Upam, da bom znan in priznan kot mirovnik. To (vojna op.) bo velika stvar, ki jo bomo rešili," je ponovil svojo napoved iz inavguracijskega govora s konca januarja. Prav sklenitev premierja v Ukrajini bi predsedniku zagotovila naslov, h kateremu na področju zunanje politike tako zelo stremi. Televizija ABC je danes poročala, da Trumpova vlada sedaj resno razmišlja o prekinitvi vojaške pomoči Ukrajini.

Kot smo ugotavljali, je Trump, potem ko mu ni uspelo izposlovati miru v prvem dnevu mandata, odločen, da to geopolitično poglavje konča v prvih 100 dneh oziroma do velike noči. To utegne samooklicani mojster posla storiti tudi z izsiljevalsko taktiko odtegovanja pomoči Ukrajini, saj so ZDA največja podpornica oblegane države.

To je v današnji objavi na omrežju X ne nazadnje priznal tudi Zelenski. "Za nas je ključnega pomena, da nas podpira predsednik Trump," je dejal ukrajinski voditelj. "Pripravljeni smo podpisati sporazum o mineralih, ki bo prvi korak k varnostnim jamstvom, vendar to ni dovolj in potrebujemo več kot le to," je zapisal.

Na podlagi minule in prihodnje pomoči je namreč tudi nastal zdaj očitno propadli sporazum o izkoriščanju rudninskega bogastva. Med včerajšnjim prepirom je Trump to znova izpostavil, ko je ameriško pomoč jo postavil v kontekst implicitne grožnje: "Z neumnim predsednikom Joejem Bidnom smo vam dali 350 milijard dolarjev. Dali smo vam vojaško opremo. Če ne bi imeli naše vojaške opreme, bi se ta vojna končala v dveh tednih. Vaša država je v velikih težavah," je zapretil razburjeni Trump.

 

Kdo da (naj)več za Ukrajino?

Čeprav so dejanski zneski ameriške pomoči bistveno nižji, ima ameriški predsednik prav, ko pravi, da brez nje Ukrajina poklekne pred vojaško mašinerijo ruskega predsednika Vladimirja Putina. Podatki Mirovnega inštituta iz Kiela, ki spremlja izdatke posameznih držav za pomoč Ukrajini, namreč kažejo, da so ZDA med leti 2022 in 2024 namenile za skoraj 120 milijard dolarjev pomoči; ameriško obrambno ministrstvo pa za obdobje od oktobra 2021 do konca 2024 navaja slabih 183 milijard dolarjev. Zneski vključujejo vojaško, finančno in humanitarno pomoč.

Predsednik Trump je poleg tega večkrat dejal, da so Evropejci Ukrajini primaknili kvečjemu 100 milijard dolarjev. Podatki omenjenega inštituta tudi te navedbe postavljajo pod vprašaj, saj ti kažejo, da je Evropska unija med januarjem 2022 in konec leta 2024 za Ukrajino namenila 138,7 milijarde dolarjev pomoči. Gre za številko, ki vključuje neposredno pomoč EU, upošteva pa tudi dvostranske sporazume evropskih držav, ki niso del EU.

Pomembna razlika med pomočjo ZDA in EU je ta, da so prve denar povečini razdelile v obliki nepovratnih sredstev, medtem ko EU pomoč pošilja v obliki posojil s sicer ugodnimi pogoji odplačevanja na dolgi rok.

EU sicer navaja, da je bilo od celotnega zneska evropske pomoči 35 odstotkov posojil. Dolg Ukrajine do EU se je sicer od začetka vojne povečal za več kot osemkrat. S 5 milijard doalrjev v začetku leta 2022 se je povečal na 43 milijard konec leta 2024. Če k temu dodamo še dolg Ukrajine do Evropske investicijske banke (EIB) in Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), ta naraste na vsega 47 milijard dolarjev. Podatki CADTM kažejo, da je za okoli 44 odstotkov ukrajinskega zunanjega dolga v rokah EU.

V primeru, da Trump uresniči svoje grožnje in Ukrajini odtegne pomoč, bo na nacionalni ravni največje breme prevzela Nemčija. Ta je z dobrimi 18 milijardami dolarjev pomoči pred Združenim kraljestvom (15,5 milijarde), Japonsko (11 milijard), Kanado (8,7 milijarde), medtem ko je naslednja evropska država Danska z 8,4 milijardami šele na petem mestu. Slovenija je s slabimi 80 milijoni dolarjev na 32. mestu.  

Po včerajšnjem zapletu v Beli hiši so vodilni evropski politiki izrazili podporo predsedniku Zelenskemu in se zavezali okrepitvi pomoči Ukrajini. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je tvitnila: "Bodite močni, pogumni, neustrašni. Nikoli niste sami, dragi predsednik Volodimir Zelenski."

"Okrepili bomo svojo podporo Ukrajini, da se bo lahko še naprej borila proti agresorju," je v objavi na družbenem omrežju X zapisala visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas. Skorajšnji prihodnji kancler Friedrich Merz je v podobnem tonu Ukrajini zagotovil, da ji bo Nemčija stala ob strani v "dobrih in težkih časih". Ta je med drugim takoj po zmagi na predčasnih volitvah napovedal preurejanje doslej neuničljivih in nedotakljivih čezatlantskih vezi z ZDA.

Merz pa je minulo nedeljo dejal, da se z ostalimi evropskimi voditelji dogovarja o "čimprejšnji krepitvi Evrope, da bi dosegli neodvisnost od ZDA". Dodal je: "Po izjavah Donalda Trumpa prejšnji teden je jasno, da Američanom v tej administraciji, za usodo Evrope ni kaj dosti mar."

Evropski bolnik hiti na pomoč

Toda največja evropska donatorka ukrajinske pomoči in prvo gospodarstvo unije se samo sooča s težkimi časi in bi v primeru zmanjšanja ameriške pomoči le stežka prevzelo dodatno breme evropske obrambe. Nemško gospodarstvo namreč v zadnjih dveh letih stagnira; zato si je gospodarska velesila prislužila vzdevek bolnik Evrope. Minulo leto je država sklenila z 0,2-odstotnim krčenjem, letošnje napovedi Bundesbank pa so še vedno pesimistične. Gospodarska kriza se bo nadaljevala še vsaj v začetku novega leta, menijo bankirji.

 

"Zaradi vojne v Ukrajini, velikanske gospodarske stagnacije Nemčije v zadnjih letih, problemov z energenti in drugim ni za pričakovati, da bi se nadaljevala podobno gospodarska politika kot do sedaj," je o prihodnji gospodarski politiki dejal Marko Hočevar, predavatelj s centra za politološke študije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. 

Poudaril je, da trenutno v Nemčiji "podpirajo višje izdatke za obrambo", ne pa tudi investicije v raziskave in razvoj, kar je povsem kontradiktorno, je povedal. Če bi v Nemčiji "rezali socialo zaradi financiranja vojske, bi to ob mizerni gospodarski rasti ali recesiji pomenilo velike spremembe, pomembnejše kot v času razmaha neoliberalizma z nemškimi posebnostmi ob začetku tisočletja", o posledicah preusmerjanja proračunskih sredstev od socialnih programov k vojski meni poznavalec.

Večje izdatke za obrambo napoveduje tudi glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc. Ta prav tako pričakuje "strukturno višje izdatke za obrambo", kar je bila doslej morda najbolj občutljiva tema za Nemce. "Lani so jih povečali z enkratnim posojilnim skladom, k trajnemu povečanju pa se še niso zavezali," je povedal za Bloomberg Adria.

Merz v precepu: Ali Nemčija ali Ukrajina

Za Nemčijo je sicer nepojmljivo, da bi se odrekla Ukrajini ali pa da bi ta pokleknila pod težo ruske agresije; zato naj bi Merz minuli teden skupaj z najverjetnejšimi koalicijskimi partnerji iz SPD po neuradnih navedbah razpravljal o sprejetju 200 milijard evrov vrednega obrambnega svežnja še v tem sklicu parlamenta. 

Ena od zamisli, o kateri razpravljajo v Nemčiji, bi bila vzpostavitev posebnega sklada za novo vojaško porabo in pomoč Ukrajini. Druga možnost bi bila razširitev obstoječega sklada za vojsko v vrednosti 100 milijard evrov ali prilagoditev tako imenovane dolžniške zavore, ki bi omogočala dodatne izdatke za obrambo, je pred dnevi poročal Bloomberg.

Na zadnjih volitvah sta se namreč okrepili tako skrajna levica kot tudi desnica (AfD in stranka Levica), ki nasprotujeta dodatnim izdatkom za obrambo in povečanju pomoči Ukrajini, zato bodoči kancler poskuša izdatke povečati pred začetkom zasedanja novega zakonodajnega telesa. Člani najverjetnejše koalicije tako preigravajo scenarije, kako bi skozi parlament spravili nov sveženj financiranja, ki bi bil dvakrat večji od tistega, ki je bil sprejet pred tremi leti.

Merz je namreč v predvolilnem boju napovedal, da bo okrepil naložbe v obrambo. Za to bo verjetno moral spremeniti nemške ustavne omejitve zadolževanja v obliki dolžniške zavore. To pa je mogoče le z dvotretjinsko večino glasov v parlamentu, ki pa je Merzeva krščanska naveza CDU/CSU v novem sklicu, glede na trenutno koalicijsko kombinatoriko s SPD, ne bo dosegel.

Najverjetnejši kancler ima za izvedbo svoje strategije na področju obrambe in pomoči Ukrajini zelo malo časa, saj se bo novi parlament sestal že 24. marca. A če bi mu manever uspel in bi s tem morda podaljšal življenje Ukrajini, bi utegnil s tem lastnemu političnemu preživetju storiti medvedjo uslugo. 

S to potezo bi namreč lahko dodatno okrepil skrajne politične sile v državi, saj bi se njihovi volivci (zlasti v vzhodnih delih države) ob kanclerjevih 'kravjih kupčijah' utegnili počutiti izigrane in dodatno motivirane, da na prihodnjih volitvah še bolj množično glasujejo za AfD.