Top 5 novic za začetek dneva: Posel tisočletja

Dobro jutro, danes z vami Aleš Kovačič, novinar. Na vrhu v Egiptu so voditelji ZDA, Egipta, Katarja in Turčije kot posredniki pogajanj med Izraelom in Hamasom včeraj zvečer podpisali deklaracijo, s katero so se zavezali uresničevanju mirovnega načrta ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo v 20 točkah.

Po zamenjavi ujetnikov načrt prehaja v drugo fazo, poroča Bloomberg. Ta predvideva uničenje vojaške infrastrukture teroristične skupine Hamas, vključno z orožjem in podzemnimi tuneli, kar bo glede na kljubovanje skupine v preteklosti bistveno bolj trd oreh. Da bo pot do trajnega miru dolga in negotova, kaže tudi dejstvo, da na vrhu ni bilo ne Hamasa ne Izraela. Povsem nejasno je tudi, kako in s kom bo Trump oblikoval 'mirovni svet', ki bo upravljal povojno Gazo, v njem pa ne bo prostora za Hamas, ki je takoj po premirju mobiliziral 7.000 borcev.  

A Trump se včeraj ni pustil motiti, ko je užival v medijski pozornosti krepitve svojih mirovniških referenc. Izjavil je, da je trajalo 3.000 let do sklenitve miru, posel pa je primerjal s poletom z raketo. "Si predstavljate? In obdržal se bo," je zagotovil.

Diktat Trumpove geopolitike

Najnovejša napoved banke JPMorgan, da namerava v ameriško gospodarstvo prekanalizirati 1.500 milijard dolarjev, je ponoven dokaz, kako Trumpova geopolitika diktira naložbeno politiko podjetij.

Gre za desetletno pobudo za naložbe v varnost in odpornost, ki bo mobilizirala kapital za naložbe v podjetja s štirih interesnih področij: dobavne verige in napredna proizvodnja, obramba in vesoljska industrija, energetska neodvisnost ter tehnologije umetne inteligence (UI) in kvantnega računalništva.

Banka namerava poleg zbiranja sredstev iz zunanjih virov vložiti tudi do 10 milijard dolarjev lastnega kapitala v podjetja v teh sektorjih. Načrti banke predstavljajo doslej največjo naložbo v Trumpovo agendo America First, s katero predsednik poskuša reindustrializirati ZDA, piše FT. Delnica banke se je po včerajšnji objavi podražila za 2,6 odstotka.

Kako se z izzivom deindustrializacije sooča EU in kaj to pomeni za Slovenijo, si preberite v danes objavljenem članku na straneh Bloomberg Adria.

Spor ZDA – Kitajska le taktiziranje pred srečanjem leta

Napetosti med največjim geopolitičnima in ekonomskima tekmicama pred vrhom Trump – Xi konec meseca naraščajo. Vsaka stran si skuša pred srečanjem leta, kjer naj bi voditelja Kitajske in ZDA določila obsežen trgovinski sporazum, zagotoviti pogajalsko prednost.

Ko je Trump nakazal odprtost za sklenitev dogovora s Pekingom, je ameriški podpredsednik JD Vance izjavil, da bo izid "odvisen od tega, kako se bodo odzvali Kitajci". Nekaj ​​ur pozneje je kitajsko zunanje ministrstvo sporočilo, da se bo Peking ravnal po naslednjih korakih Washingtona.

"Če bodo ZDA nadaljevale po napačni poti, bo Kitajska odločno sprejela potrebne ukrepe za zaščito svojih legitimnih pravic in interesov," je dejal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Lin Jian. Kitajske oblasti se še niso odzvale na Trumpovo grožnjo o uvedbi 100-odstotnih carin na njihove najnovejše omejitve izvoza redkih zemelj, saj te še niso formalizirane.

Da gre v veliki meri za taktiziranje, odraža dejstvo, da nobena stran ni omenila odpovedi srečanja voditeljev v Južni Koreji. To dejstvo je v včeraj poudaril tudi finančni minister ZDA Scott Bessent, ki je dejal, "srečanje je še vedno predvideno".

 

Ekonomisti ravnodušni do carin in balona UI

Čeprav je vse več kritičnih glasov, da naložbe v umetno inteligenco ustvarjajo borzni balon, pa ameriški ekonomisti ne delijo takšnega mnenja. Ameriški Wall Street Journal je med njimi izvedel anketo, v kateri ti menijo, da se obeti za gospodarsko rast ZDA krepijo, saj naložbe v umetno inteligenco naraščajo, tveganja, povezana s carinami, pa se zmanjšujejo.

Ti vseeno priznavajo, da delodajalci v ZDA zaradi politične negotovosti in naraščajočih stroškov neradi zaposlujejo, čeprav njihove naložbe, zlasti v umetno inteligenco, povečujejo produktivnost in gospodarsko rast. Ekonomisti pričakujejo, da se bo BDP v četrtem četrtletju okrepil za 1,7 odstotka, kar je celo več od julijske napovedi, ko so anketiranci napovedali odstotno rast. Za leto 2026 pa še vedno pričakujejo 1,9-odstotno rast.

Eden od razlogov za optimizem je, da so carine, čeprav povečujejo stroške, postale del vsakdana. Trump je med drugim tudi sklenil obsežne sporazume s ključnimi trgovinskimi partnericami, vključno z Japonsko in EU, medtem ko anketa zadnje eskalacije s Kitajsko ni zajela.

EU z zakonodajo za vesolje

Vesoljsko gospodarstvo je že preseglo 600 milijard evrov, kar pomeni, da se po velikosti približuje vrednosti prodaje v industriji polprevodnikov. Do leta 2035 bi lahko po napovedih industrija skoraj potrojila vrednost na več kot 1500 milijard evrov. Kljub ambicioznim željam po osvajanju Lune in Marsa večino denarja danes industrija usmerja v satelite in s tem obvladovanje nizkih orbit LEO.

V vesolju je trenutno okoli 10 tisoč aktivnih satelitov, večina v nizkih LEO orbitah do 2000 kilometrov nad ekvatorjem. V LEO orbitah tako najdemo vse satelite, ki postajajo pomembni za telekomunikacije, opazovane Zemlje in njenih vremenskih pojavov, tam je tudi mednarodna vesoljska postaja. A ob tem se pojavlja tudi vprašanje, da orbite postajajo prenasičene: "Mnenja so deljena o tem, kje je točka saturacije. Govorimo o različnih višinah in inklinacijah orbit. Na neki točki bo prišlo do zasičenosti in primerno je, da imamo pravilne operacijske standarde, ki zagotavljajo, da se sateliti po koncu rabe, ali premaknejo v višje orbite ali pridejo nazaj v atmosfero in tam izgorijo," je z Bloomberg Adria poudaril Matija Renčelj iz Inštituta za evropske vesoljske politike na Dunaju. 

EU želi s predlogom Evropskega zakona o vesolju (Space Act) vzpostaviti minimalne standarde glede uporabe in licenciranja ter avtorizacije aktivnosti, s čimer bodo misije v bodoče preverjene, ali dosegajo minimalne standarde. A dodatna regulacija lahko dvorezen meč za evropsko vesoljsko industrijo, ki v tem trenutku zaostaja za ZDA in Kitajsko, zato bo v prihodnjih mesecih treba najti ravnotežje med evropskimi predlogi in realnostjo industrije. "Ocene so, da bo prišlo do 10-odstotnega povečanja stroškov za proizvodnjo satelitov, kar je ogromno," je pojasnil Renčelj in poudaril, da je ključno usklajevanje z ZDA in Kitajsko, ki sta glava igralca v industriji.

Najbolj brano

Trije predlogi, kako se zaščitit pred padanjem cene zlata

Krka začela s skokom, do konca dne rast zapravila

Na poti še močnejši popravek? Morgan Stanley: S&P 500 bi lahko zgrmel za 11 odstotkov

Renault v rdečem reže kadre, Revoz medtem na veliko zaposluje

Danes spremljamo

Danes bodo o četrtletnem poslovanju poročale večje ameriške banke, vključno z JPMorgan, Goldman Sachs, Citigroup in Wells Fargo. V Nemčiji bodo objavili podatke o inflaciji. Inštitut Zew bo objavil poslovna pričakovanja. V Združenem kraljestvu bodo objavili podatke o brezposelnosti. Govor bo imel predsednik Feda Jerome Powell. Belo hišo bo obiskal argentinski predsednik Javier Milei. Banka Slovenije bo objavila podatke o bruto zunanjem dolgu in mednarodnih rezervah.