ZDA in Iran se približujeta dogovoru, ki bi ponovno odprl Hormuško ožino, so v nedeljo sporočili visoki ameriški uradniki, čeprav je predsednik Donald Trump poudaril, da z dogovorom ne bo "hitel". Ameriški uradniki so povedali, da dokument še ni pripravljen za podpis, saj pogajalci še usklajujejo natančno besedilo glede ključnih vprašanj.
Končna potrditev bi lahko trajala še več dni. Iranska poluradna tiskovna agencija Tasnim je poročala, da bi osnutek dogovora še vedno lahko propadel, ker naj bi ZDA blokirale več določb, med drugim zahtevo Teherana po odmrznitvi njegovega premoženja.
Ameriški državni sekretar Marco Rubio je dejal, da iranski sistem potrebuje nekaj časa, da se odzove na ameriške predloge. Dodal je, da je "zelo prepričan", da bi bil morebitni dogovor dober, ter da je dogovor Trumpova prednostna izbira v primerjavi z drugimi možnostmi za obravnavo iranske grožnje. To je dejal približno tri mesece po tem, ko sta Izrael in ZDA napadla Teheran in sprožila vojno. "Mislili smo, da bomo morda imeli nekaj novic sinoči. Morda danes," je Rubio v ponedeljek povedal med obiskom Indije.
Cene surove nafte so ob začetku ponedeljkovega trgovanja v Aziji padle na najnižjo raven v več kot dveh tednih, dolar pa je oslabel zaradi pričakovanj, da je dogovor morda blizu. Svetovna referenčna cena nafte brent je po Rubievih izjavah še poglobila padec in se znižala za približno šest odstotkov.
ZDA in Iran sta na pobudo več arabskih voditeljev razpravljala o morebitnem podaljšanju krhkega premirja, vendar sta strani različno opisovali, kaj bi začasni dogovor vključeval. Državi sta v zadnjih tednih predstavili več predlogov, a dogovora še nista dosegli.
"Naš odnos z Iranom postaja veliko bolj profesionalen in produktiven," je Trump v nedeljo zapisal na družbenem omrežju. "Vendar morajo razumeti, da ne smejo razviti ali pridobiti jedrskega orožja ali bombe." Dodal je, da bo ameriška blokada ožine ostala v veljavi, dokler dogovor ne bo sklenjen, ter da si morata obe strani vzeti čas, da "stvari uredita pravilno".
Kljub temu okvirni dogovor, kot so ga opisali ameriški uradniki, ne obravnava iranskih zalog raket in ne vsebuje izrecne prepovedi bogatenja urana, kar sta dva najpomembnejša Trumpova cilja. To bi lahko razjezilo republikanske zagovornike ostrejše politike nacionalne varnosti, ki so že kritizirali pogajanja.
Tudi iranski mediji in uradniki so bili bolj previdni. Washington in Teheran se še vedno ne strinjata glede "ene ali dveh določb", je poročala poluradna tiskovna agencija Tasnim, ki se je sklicevala na "obveščen vir". Agencija Fars je Trumpove trditve, da je dogovor "večinoma izpogajan", označila za "daleč od resnice", pri čemer ni navedla vira.
Iranski jedrski program ostaja osrednja sporna točka, zlasti vztrajanje Teherana, da si ne prizadeva za jedrsko orožje. "Med morebitnimi pogovori smo pripravljeni svetu zagotoviti, da si ne prizadevamo za jedrsko orožje," je v nedeljo iranskega predsednika Masuda Pezeškiana citirala študentska tiskovna mreža Student News Network. Dodal je, da Iran "ne išče nemirov v regiji".
ZDA nameravajo v okviru predlaganega dogovora odpraviti blokado, Iran pa je načeloma pristal na odstranitev visoko obogatenega urana, je novinarjem povedal uradnik Trumpove administracije. Dodal je, da ZDA v trenutnem predlogu ne nameravajo odmrzniti iranskega premoženja.
Anadolu/Getty Images
Morebitno omilitev sankcij bo odvisna od tega, kako bo Teheran izpolnjeval različne določbe dogovora, so povedali uradniki. Dodali so, da bosta časovnica za odstranitev visoko obogatenega urana in moratorij na bogatenje dogovorjeni pozneje.
Ameriški uradniki pričakujejo, da se bo Iran v okviru morebitnega končnega dogovora zavezal k pomembni opustitvi bogatenja urana. Dodali so, da Washington verjame, da lahko na koncu izpogaja izvršljiv mehanizem, ki bi zagotovil, da Iran ne pridobi jedrskega orožja, hkrati pa omogočil bolj produktivne dvostranske odnose. Iran teh podrobnosti ni potrdil in je jasno sporočil, da namerava ohraniti svoje zaloge urana.
Axios je poročal, da bi dogovor vključeval 60-dnevno podaljšanje obstoječega premirja, v tem času pa bi bila ožina znova odprta, Iranu pa bi bila dovoljena prodaja nafte. Osnutek naj bi določal tudi konec vzporedne vojne med Izraelom in libanonskim Hezbolahom, ki ga podpira Iran, kar bi Izrael morda nerad podprl.
Več o vojni z Iranom:
• Več republikancev je domnevni dogovor neugodno primerjalo z iranskim jedrskim dogovorom iz leta 2015, ki ga je z Iranom sklenil predsednik Barack Obama. Trump je v nedeljo takšno primerjavo zavrnil.
• Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v objavi na omrežju X zapisal, da je s Trumpom govoril o pogajanjih med ZDA in Iranom ter ponovil, da mora biti grožnja iranskega jedrskega orožja odpravljena kot del morebitnega končnega dogovora.
• Trump je v soboto dejal, da se dogovor za konec ameriško-izraelske vojne proti Iranu približuje zaključku in da bi se Hormuška ožina lahko znova odprla. Ob tem pa se je soočal z močnim pritiskom političnih zaveznikov, ki so želeli, da obnovi vojaško kampanjo.
• Predsednik odbora ameriškega senata za oborožene sile Roger Wicker je pred Trumpovo sobotno objavo na družbenih omrežjih zapisal, da bi bilo novo premirje "katastrofa. Vse, kar je bilo doseženo z operacijo Epic Fury, bi bilo zaman!"
— S pomočjo Arsalan Shahla, Dana Williamsa, Vincenta Leeja, Eltafa Najafizade, Jona Herskovitza in Ananda Krishnamoorthyja.
.webp){kind=icon}
