Zakaj se voditelji prerivajo za vstop v Trumpov ekskluzivni klub?

Medtem ko je bila pozornost evropskih zaveznikov in globalne elite v Davosu osredotočena na retoriko Donalda Trumpa o "nakupu" Grenlandije in eksistencialni negotovosti Nata, je ameriški predsednik sprivatiziral arhitekturo mednarodnega miru.

Ustanovitev Odbora za mir ni le še ena v nizu Trumpovih ekscentričnih potez, temveč nastavitev vzporednega operacijskega sistema za globalno upravljanje, ki neposredno izziva uveljavljeni red Združenih narodov. A kar se na površini zdi kot diplomatska pobuda, ima v svojem jedru pragmatično ekonomsko logiko. Kar opazujemo v realnem času, je komercializacija reševanja konfliktov, ki v zameno za plačilo zagotavlja prednostno vlogo pri obnovitvenih poslih, ko se ti zaključijo. Vstopnica za mizo svetovnih odločevalcev stane milijardo dolarjev, cilj pa ni le mir, temveč nadzor nad enim največjih infrastrukturnih projektov prihodnosti – obnovo Gaze.

Obrisi nastajajočega telesa namreč kažejo, da se vzpostavlja vzporedni sistem preprečevanja in razreševanja konfliktov, kjer bo vodstvena in izvršna vloga skoncentrirana izključno v rokah ZDA oziroma Trumpa osebno. Poleg privatizacije multilateralizma pa nastajajoči organ zajema izrazito ekonomsko oziroma poslovno noto, kajti odbor je bil prvotno zasnovan v okviru Trumpovega mirovnega načrta za Gazo. Prav zaradi obupa nad obstoječimi mehanizmi je njegovo ustanovitev z resolucijo ironično podprl tudi Varnostni svet ZN.

Medtem pa v zadnjih dneh v javnost curlja vse več podrobnosti, ki nakazujejo, da naj bi imel organ bistveno večje ambicije in cilje, ki presegajo pacifikacijo obetavnega nepremičninskega portfelja v Palestini.  

Poleg tega, da privatizira multilateralizem ZN in ga prenaša v roke Bele hiše, je pomembna posebnost ta, da bodo vanj za triletno mandatno obdobje in milijardo dolarjev pristojbine imenovani svetovni voditelji, ne pa države. Ta model neposredno preslikava korporativno logiko upravnih odborov na geopolitični parket.

"Trumpova ambicija je že nekaj časa oblikovati neke vrste koncert velikih sil, ki bi podeljeval mandate skupinam zainteresiranih držav, da rešujejo in urejajo odprta vprašanja in konflikte v svetu," poslanstvo organa povzema geopolitični strokovnjak Klemen Grošelj.

Sestavljali naj bi ga namreč izključno voditelji držav ali vlad, ki jih bo k sodelovanju osebno povabil Trump, ki se je imenoval za predsednika odbora in hkrati predstavnika ZDA s potencialno dosmrtnim mandatom - izloči se namreč lahko le on sam. To pa ustvarja nevarno precedenčno situacijo, kjer mednarodna politika postane stvar osebnih preferenc in finančne zmožnosti plačila 'članarine', ne pa načel suverenosti in enakopravnosti.

Gaza – Trumpova donosna naložba

Ekonomska dimenzija tega projekta je tista, ki razkriva pravi motiv za visoko pristojbino in interes določenih držav. Obnova Gaze namreč ni le humanitarni izziv, temveč investicijska priložnost.

Po zadnjih ocenah Konference ZN za trgovino in razvoj (UNCTAD) in Svetovne banke je obseg uničenja v Gazi brez primere; uničenih ali poškodovanih je več kot 70 odstotkov vseh stanovanjskih enot, celotna infrastruktura za oskrbo z vodo in elektriko ter večina cestnega omrežja. Stroški celovite obnove, da bi se Gazo vrnilo na raven pred konfliktom, bi po konservativnih ocenah lahko presegli 50 milijard dolarjev, medtem ko nekatere ocene, ki vključujejo modernizacijo in vzpostavitev novega ekonomskega modela, govorijo celo o 90 milijardah dolarjev.

Če k temu prištejemo še Trumpove prejšnje vizije iz načrta 'mir do blaginje' (Peace to Prosperity), ki so predvidevale pretvorbo regije v investicijsko in turistično vozlišče po vzoru Dubaja ali Singapurja, postane jasno, da je Odbor za mir pravzaprav upravni odbor za distribucijo teh gigantskih gradbenih in infrastrukturnih pogodb.

Ustanovna listina, do katere se je včeraj dokopal časnik New York Times, Trumpu podeljuje tudi absolutno pravico do imenovanja članov upravnega odbora za obnovo in upravljanje Gaze. Trump je namreč sprva napovedoval, da gre za organ, ki bi nadzoroval naslednjo fazo njegovega mirovnega načrta za palestinsko enklavo, vendar se njegove pristojnosti zdijo večje. Pridobljeni osnutek tako potrjuje dvome o prevzemanju vloge ZN, saj je njegovo besedilo zelo podobno resoluciji VS, kot poroča ameriški časnik. Gre torej za institucionalizacijo 'pay-to-play' sistema: države, ki bodo plačale milijardo dolarjev za sedež v odboru, bodo verjetno imele prednostno pravico pri dodeljevanju donosnih pogodb za svoja gradbena, energetska in tehnološka podjetja.

"Prva nenavadnost je že v tem, da ima njegov predsednik neomejen mandat, druga pa, da ni jasnega namena tega odbora," o Trumpovih načrtih ustanovitve vzporednega foruma za razreševanje konfliktov opozarja politolog in predavatelj s Fakultete za družbene vede Boštjan Udovič. Trump, ki je kritiziral ZN zaradi "praznih besed", ki "ne rešujejo vojne", je dejal, da bosta oba organa sodelovala, čeprav je doslej namignil tudi, da bi ZN odbor morda nadomestil.

Trenutno je članstvo v odboru potrdilo več kot 20 držav, med njimi Turčija, Albanija, Argentina, Azerbajdžan, Bahrajn, Belorusija, Bolgarija in Izrael. Seznam držav ni naključen. Turčija vidi v obnovi Gaze priložnost za svoj močni gradbeni sektor, ki nujno potrebuje tuje trge zaradi trdovratne inflacije doma. Zalivske države, kot je Bahrajn (pa tudi ZAE in Savdska Arabija), vidijo priložnost za širitev svojega geopolitičnega vpliva in investicijskih portfeljev. Medtem je večina zahodnoevropskih držav, vključno s Slovenijo, povabilo zavrnilo. Premier Robert Golob je slovenski ''ne'' pripisal temu, da je mandat odbora preširok in da lahko nevarno spodkoplje mednarodno ureditev, ki temelji na Ustanovni listini ZN. Udovič odločitev razume, vendar opozarja na pragmatični vidik realpolitike: "Četudi nismo zraven, je treba imeti to stvar 'pod budnim očesom', da ne bi spregledali česa, kar bi bilo za naše strateške nacionalne interese zelo pomembno."

Vabilo naj bi bilo poslano več kot 50 svetovnim voditeljem, tudi kitajskemu in ruskemu predsedniku, pri čemer Kitajska še ni sporočila svoje odločitve, medtem ko je Trump za Rusijo dejal, da se odboru pridružuje, čeprav Kremelj trdi, da odločitve še ni sprejel. Vstop Kitajske bi bil ključen, saj bi to pomenilo dokončno legitimizacijo vzporednega reda in verjetno vstop kitajskih državnih podjetij v obnovo infrastrukture.

"Zagotovo je ta odbor za mir z več vidikov problematičen. Vprašanje je, če res vodi v pravo smer," je prav tako zadržan nekdanji premier ter zunanji minister Miro Cerar. "Pomembno je, da Slovenija ostaja dosledna pri svojih zunanjepolitičnih stališčih in da so ti v skladu z mednarodnim in humanitarnim pravom ter z vrednotami demokratične civilizacije," meni pravni strokovnjak. Priznava pa, da trenutna pot k ureditvi razmer v Gazi ni konstruktivna: "Govoriti o nekih novih projektih je dejansko tragično nadaljevanje nečesa, česar ne bo mogoče nikoli zares popraviti."

 

Branilci interesov Trumpovega klana

Hkrati ima organ tudi že popolnjen izvršni odbor, ki bi bil organizacijsko podrejen krovnemu odboru za mir in v katerem zaenkrat sedijo ameriški državni sekretar Marco Rubio, Trumpov posebni odposlanec Steve Witkoff, Trumpov zet Jared Kushner, nekdanji britanski premier Tony Blair in predsednik Svetovne banke Ajay Banga. Ta zasedba je izjemno povedna. Kushner je že v preteklosti javno razmišljal o "visoki vrednosti obalnih nepremičnin v Gazi", kar nakazuje na nepremičninski pristop k reševanju konflikta.

Zanimivo je, da se v zvezi z imenovanjem vanj omenja tudi vodjo Trumpovega kabineta Susie Wiles in nepremičninskega odvetnika Martina Edelmana iz New Yorka. Slednji je znan kot edini tuji visoki svetovalec in lobist ZAE, človek, ki je seznanil Trumpa in Witkoffa in si pridobil naziv 'človek Abu Dhabija na Manhattnu'. Prisotnost Edelmana in Witkoffa napeljuje na misel, da bo rekonstrukcija Gaze vodena kot komercialni razvojni projekt, sofinanciran s kapitalom državnih skladov zalivskih držav. Spomniti je treba, da je Trump lani spomladi obiskal regijo in na skupni konferenci napovedal končanje konfliktov za ekonomski razcvet regije in posledično tudi njegove agende America First.

"Trump si želi doseči nižje cene energije in zagotoviti zalivske investicije v ameriška podjetja in delovna mesta," je takrat ocenil mednarodni politolog Faris Kočan. Poleg nacionalnih je izpostavil tudi osebni interes, kot je luksuzni resort v Katarju, ki je v lasti družine Trump.

Ko se pogovarjajo le velesile

Med uradniki, ki naj bi jih v prihodnje imenoval Trump, sta tako tudi visoki predstavnik za Gazo, ki bi bil zadolžen za nadzor palestinskega organa, ki upravlja enklavo, in poveljnik mednarodnih stabilizacijskih sil. Resolucija Trumpu zagotavlja še pooblastilo za odobritev resolucij in njihovo začasno ustavitev v nujnih primerih, kar mu daje tako rekoč absolutna pooblastila nad usodo enklave.

Grošelj dodaja, da ga namen organa spominja na preoblikovan mandat Lige narodov med obema svetovnima vojnama ali celo na koncert velikih sil iz 19. stoletja. "Nastaja mešanica versajske ureditve po prvi svetovni vojni in kongresne ureditve po koncu Napoleonovih vojn, kjer bi versajski del zagotavljal zelo omejen multilateralizem," meni strokovnjak.

Čeprav naj bi odbor služil kot platforma za razreševanje in preprečevanje konfliktov, je geopolitični opazovalec močno skeptičen in meni, da ta kongresni konservativizem v mednarodnih odnosih – podobno kot versajska ureditev – tlakuje pot v več, in ne manj konfliktov: "Cilj je ohranjanje statusa quo. Zgodovinsko je bila takšna ureditev tako uspešna, da se je enkrat izteklo v prvo, drugič pa v drugo svetovno vojno." Mislim, da to pove vse, je kritičen strokovnjak, ki opozarja, da gre za orodje za ohranjanje imperijev, ne pa multilateralni forum.

Spruk: projekt je lahko uspešen

Kljub ostrim političnim in pravnim pomislekom pa profesor ekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Rok Spruk na zadevo gleda skozi prizmo ekonomske učinkovitosti in institucionalne realnosti. Ekonomist je z vidika ureditve razmer v Gazi bolj optimističen, saj meni, da gre za konceptualno realistično pot "kot ponavljanje starih propadlih vzorcev reševanja konfliktov v okviru ZN". Sprukova analiza temelji na dejstvu, da so dosedanji mehanizmi pomoči popolnoma odpovedali. "Težava pristopa ZN je ugrabitev institucij s strani skupine Hamas in sodelovanje agencije UNRWA (Agencija ZN za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu), ki humanitarno pomoč preusmerja v zadovoljevanje potreb za lastno delovanje," pojasnjuje ekonomist.

Toda zato morajo biti izpolnjeni kriteriji stabilizacije, upravljanja in rekonstrukcije Gaze, opozarja. Če bo struktura zasnovana kot pravilno vodena, tehnokratska in varnostno odgovorna, z jasnimi standardi, nadzorom in ciljem prekinitve institucionalne ujetosti radikalnih akterjev, potem je lahko kvalitativni prelom z mračno preteklostjo enklave, pravi Spruk. S tega stališča bi lahko Trumpov odbor po njegovem privedel do nujnih institucionalnih sprememb, ki pa morajo za uspeh sloneti na treh stebrih, to so varnost in demilitarizacija, transparentno upravljanje ter ekonomska stabilizacija in normalizacija. "Rekonstrukcija brez reform upravljanja pomeni rekonstrukcijo pogojev za naslednji konflikt," meni ekonomist.

Opozarja pa na vlogo Katarja in Turčije, ki sta sprejela Trumpovo ponudbo za priključitev pobudi. "Obe državi imata v regiji legitimne interese, vendar tudi lastne geopolitične agende, ki niso nujno skladne s ciljem dolgoročne stabilizacije Gaze," pojasnjuje. Katar je bil dolga leta glavni financer Hamasa, Turčija pa pod Erdoganom odkrito podpira politično islamizacijo regije. Če bosta ti dve državi prek odbora pridobili prevelik vpliv na terenu, se lahko zgodi, da bo 'nova' Gaza le replika stare, samo z boljšo infrastrukturo.

Tveganje za neuspeh Trumpovega mirovnega načrta za Gazo tako sloni na tanki črti upoštevanja varnostnih vidikov Izraela na eni strani in ekonomskih interesov donatorjev na drugi. "Stabilnost v Gazi ne more biti zgrajena proti Izraelu," je jasen Spruk. Brez jasne arhitekture odgovornosti in vsaj tihega soglasja Izraela (ki je članstvo v odboru potrdil, a ostaja previden glede konkretnih potez) lahko odbor postane še ena draga geopolitična arena namesto platforma za stabilizacijo.