Novo napovedani niz kitajskih omejitev izvoza baterij bi lahko imel velike posledice za ameriška podjetja, pravijo analitiki.
Peking je v preteklosti že uporabil redke zemeljske kovine kot orodje v trgovinski vojni z Washingtonom. Zdaj pa je Kitajska zaradi svojega prevladujočega položaja v baterijski industriji prepoznala novo vzvodno točko v trgovinskih pogajanjih, saj ZDA vse bolj potrebujejo sisteme za shranjevanje energije, da bi podpirale podatkovne centre in stabilizirale električno omrežje.
Omejitve, ki bodo začele veljati 8. novembra, zajemajo širok del dobavne verige baterij. Med drugim vključujejo velike li-ionske baterije za shranjevanje energije, katodne in anodne materiale ter stroje za proizvodnjo baterij - vse tehnologije, pri katerih ima Kitajska trdno prednost.
Preberi še

Trump vrača udarec s 100-odstotnimi carinami. Kaj bo s čipariji?
Kitajci ciljajo na industrijo polprevodnikov. Grozi zastoj proizvodnje čipov, ki poganjajo razcvet AI.
11.10.2025

Carinska vojna dobiva nov zagon: Trump zagrozil z novimi carinami
Trump je dejal, da že obravnavajo ogromne carine na uvoz v ZDA.
10.10.2025

Kaj sledi, če sodišče Trumpove carine razglasi za nezakonite
Vrhovno sodišče bo novembra obravnavalo primer Trumpovih carin.
07.10.2025

Trump razmišlja o olajšavi carin za proizvodnjo vozil v ZDA
Delnice ameriških avtomobilskih proizvajalcev so po novici poskočile.
04.10.2025

EU predlaga podvojitev carinske stopnje na uvoz jekla na 50 odstotkov
EU želi zaščititi svojo jeklarsko industrijo.
02.10.2025
Tako kot pri prejšnjih omejitvah bodo morala podjetja, ki izdelujejo baterije, pred izvozom pridobiti dovoljenja kitajskega ministrstva za trgovino. Takšen sistem omogoča Pekingu, da selektivno uporabi izvoz kot orožje.
"Čeprav tokratne omejitve ne vplivajo na tako širok spekter industrij kot nekatere druge, lahko Kitajska zaradi svoje prevlade v dobavni verigi baterij hitro povzroči resne posledice za ameriška podjetja," je dejal Matthew Hales, analitik za trgovino in dobavne verige pri BloombergNEF.
V prvih sedmih mesecih leta 2025 so kitajske li-ionske baterije za omrežno rabo predstavljale približno 65 odstotkov ameriškega uvoza, kažejo najnovejši podatki BNEF. Po ocenah analitikov bi nove omejitve prizadele prav ta segment.
Kitajsko je težko nadomestiti
Shranjevanje energije je za ZDA ključno, saj povpraševanje po energiji zaradi razcveta umetne inteligence strmo narašča. Ameriški podatkovni centri so med letoma 2017 in 2023 več kot podvojili porabo elektrike, navaja poročilo Nacionalnega laboratorija Lawrence Berkeley. Do leta 2028 naj bi se ta številka celo potrojila.
Medtem ko je kitajski razcvet umetne inteligence omejen zaradi pomanjkanja dostopa do naprednih ameriških čipov, "so v ZDA omejitve na strani oskrbe z energijo tiste, ki ovirajo razvoj infrastrukture podatkovnih centrov za umetno inteligenco," je dejala Emily Kilcrease, direktorica programa za energijo, gospodarstvo in varnost v Centru za novo ameriško varnost.
Velike baterije shranjujejo presežno obnovljivo energijo in jo sproščajo, ko je elektrika potrebna, kar lahko prepreči izpade elektrike in okrepi stabilnost omrežja. Pred desetletjem jih v ZDA skorajda ni bilo, leta 2024 pa je skupna zmogljivost baterij na ravni elektrodistribucijskih podjetij dosegla 26 gigavatov. Samo v Teksasu so lani dodali približno 4 gigavate zmogljivosti baterij, dovolj za oskrbo okoli treh milijonov gospodinjstev.
Po podatkih BNEF naj bi se v naslednjem desetletju po vsej državi dodalo kar 136 gigavatov novih zmogljivosti. Velik del te ponudbe bo moral priti iz Kitajske, ki bi jo bilo težko nadomestiti z drugimi državami, pravi Hales.
Čeprav se je ameriška proizvodna zmogljivost baterij v zadnjih letih povečala, še vedno ne zadošča domačemu povpraševanju. Nove omejitve bodo vplivale tudi na te tovarne, saj Kitajska nadzira približno 96 odstotkov svetovne proizvodnje anod in 85 odstotkov katod.
Velika zaostritev: to so osnovni materiali za tovarne baterij v ZDA
Vključitev teh ključnih komponent v pekinške ukrepe pomeni "veliko zaostritev", ker so podjetja zunaj Kitajske od njih močno odvisna, je dejal Cory Combs, vodja raziskav o kritičnih mineralih in dobavnih verigah pri svetovalnem podjetju Trivium China.
"Veliko tovarn baterij, ki nastajajo v jugovzhodnih ZDA, bo to neposredno prizadelo - to so njihovi osnovni materiali," je dejala Celina Mikolajczak, vodilna menedžerka za baterije, ki je nadzorovala proizvodnjo baterij za Tesla Inc. in Panasonic Corp. v gigatovarni v Nevadi.
Delnice podjetja Fluence Energy Inc. so se v petek pocenile za več kot 12 odstotkov, največ po 12. avgustu, delnice Tesle pa za 5 odstotkov. Obe podjetji deloma temeljita na kitajskih sestavnih delih baterij.
Kitajski politični ukrepi "dodajajo novo plast zapletenosti že tako napeti globalni dobavni verigi in poudarjajo pomen pospeševanja domačih inovacij," je dejal Denis Phares, izvršni direktor podjetja Dragonfly Energy Corp., proizvajalca baterij z montažno tovarno v Nevadi. Podjetje "aktivno dela na zmanjšanju odvisnosti od kitajskih komponent kot del dolgoročne strategije," je dodal.
Kako močno bo bolelo Kitajsko
Izvozne omejitve bi lahko prizadele tudi večmilijardno kitajsko baterijsko industrijo. Zaradi presežnih zmogljivosti na domačem trgu so kitajska podjetja vse bolj odvisna od tujih trgov, zato je "nejasno, kako namerava Kitajska izvajati nov režim," je dejal Bryan Bille, raziskovalec politike in geopolitike pri Benchmark Mineral Intelligence.
Analitiki pa menijo, da ukrepi Pekinga niso le vzvod v trgovinskih pogajanjih, temveč tudi način, kako ohraniti konkurenčno prednost.
"Mislim, da so zelo jasno povedali, da ne želijo razkriti svojih ključnih tehnologij," je dejala Ilaria Mazzocco, višja sodelavka za kitajsko industrijo čiste energije pri Centru za strateške in mednarodne študije. "Zdi se, da si res prizadevajo postati vodilna sila v tej industriji za prihodnja desetletja."
Koliko bo Kitajska dejansko izkoristila svoj vpliv na področju baterij, bo verjetno deloma odvisno od izida trgovinskih pogajanj. Kitajska je na primer dovolila ponovno pošiljanje redkih zemelj v ZDA, potem ko je junija dosegla dogovor z administracijo predsednika Donalda Trumpa.
Trump in predsednik Xi Jinping naj bi se še ta mesec srečala v Južni Koreji, da bi sklenila nov trgovinski sporazum. Toda kot odgovor na zadnji val kitajskih omejitev je Trump dejal, da "ni razloga" za udeležbo na srečanju, in na družbenih omrežjih zagrozil z dodatno 100-odstotno carino na kitajsko blago.
__
Prispevala je tudi Gabrielle Coppola.