Kitajska bo začela zaračunavati posebne pristojbine ameriškim ladjam, ki pristajajo v njenih pristaniščih, kar bo znatno zaostrilo večmesečni spor, v katerem Washington Kitajsko izziva zaradi njene pomorske in trgovinske prevlade.
Peking bo od 14. oktobra dalje zaračunaval 400 kitajskih juanov (56 dolarjev) na neto tono ameriškim ladjam, ki pristajajo v kitajskih pristaniščih, je danes sporočilo ministrstvo za promet. Pristojbine se bodo vsako leto zviševale in aprila 2028 dosegle 1.120 juanov (157 dolarjev).
Ministrstvo je sporočilo, da je to povračilni ukrep na ameriški načrt, da začnejo zaračunavati pristaniške pristojbine ladjam, ki jih je zgradila, upravlja ali so v lasti Kitajske. To se dogaja v času, ko se državi še vedno pogajata o trgovinski vojni in pred pomembnim srečanjem njunih voditeljev, ki bo pozneje ta mesec.
Preberi še

Xijeva ekonomija tone, borzni zmaj pa bruha ogenj
Kitajski referenčni indeks Shanghai Composite v zadnjem letu pridobil 40 odstotkov.
08.10.2025

Kitajska zaostruje prepovedi nakupov železove rude BHP
Kitajski voditelji so bolj pripravljeni izkoristiti svoj vpliv na trgih surovin.
30.09.2025
''Načrt je resno kršil načela mednarodne trgovine in pomorskega sporazuma med ZDA in Kitajsko ter povzročil resno škodo ladijski trgovini med Kitajsko in ZDA,'' je zapisalo ministrstvo v sporočilu za javnost.
Washington naj bi 14. oktobra začel zaračunavati lastne pristaniške pristojbine kitajskim ladjam. Načrt, ki je bil prvič predstavljen aprila, je na glavo obrnil svetovni ladijski promet, ki se je dolgo zanašal na kitajske ladjedelniške zmogljivosti. Medtem ko je mnogim podjetjem uspelo najti rešitve za ublažitev vpliva ameriških pristojbin, bo velika kitajska ladijska linija Cosco Shipping Holdings po podatkih Citigroup še vedno dolžna plačati milijarde dodatnih pristojbin za storitve na ameriških trgih.
Čeprav ZDA niso prevladujoče v svetovnem ladijskem prometu, bi lahko najnovejša poteza Kitajske preusmerila pozornost sektorja na ameriški nadzor nad ladjarskimi družbami. Peking bo, po zgledu načrtov Washingtona, plovila, ki jih upravljajo ali imajo v lasti ameriška podjetja ali posamezniki, obravnaval kot ameriška.
Če ameriški subjekti neposredno ali posredno posedujejo 25 odstotkov ali več lastniškega kapitala v smislu glasovalnih pravic ali sedežev v upravnih odborih podjetij, ki upravljajo plovila, bodo ta podjetja obravnavana kot ameriška. Ladje se prav tako štejejo za ameriške, če plujejo pod ameriško zastavo ali so zgrajene v ZDA.
ZDA so po tonaži 20. največja država na svetu, glede na podatke podjetja Clarkson Research Services, enote največjega ladijskega posrednika na svetu. Pod njihovo zastavo plujejo ladje z bruto nosilnostjo 11,7 milijona ton, v primerjavi z 92 milijoni tonami Kitajske, šeste največje na svetu. Kitajska je zgradila nekaj manj kot četrtino vseh ladij, ki trgujejo po vodi, medtem ko ZDA predstavljajo manj kot odstotek.