Trump na Bližnjem vzhodu: Kakšna bo prihodnost regije?

Izrael in Hamas sta začela izvajati prve korake, ki jih je ameriški predsednik Donald Trump predlagal za rešitev dvoletne vojne. V ponedeljek je palestinsko gibanje iz Gaze osvobodilo vseh 20 preostalih živih izraelskih talcev, približno ob istem času je Izrael začel osvobajati zaprte Palestince, saj se je strinjal, da bo v zameno za talce izpustil okoli 250 zaprtih in 1.700 priprtih Palestincev.

V večjem delu Gaze je že prejšnji teden uradno začelo veljati premirje, čeprav so na nekaterih območjih še vedno poročali o spopadih, izraelske sile pa so se 10. oktobra umaknile na tako imenovano rumeno črto. V Izraelu so se odvijali prizori veselja, poročajo tuje agencije.

V istem času, ko so potekali izpusti talcev in zapornikov, je na mednarodnem letališču Ben Gurion v Izraelu pristal ameriški predsednik Donald Trump. Pozdravili so ga izraelski premier in predsednik pa tudi njegov zet Jared Kushner in odposlanec za Bližnji vzhod Steve Witkoff, ki sta delovala kot posrednika v pogajanjih med Izraelom in Hamasom. V soboto sta nagovorila navdušeno množico na Trgu talcev v Tel Avivu. Trump je nagovoril tudi izraelski parlament, preden se je odpravil na visoki politični vrh v Egipt.

''Igrali so zelo pomembno vlogo in imeli so zelo pomembno vlogo pri Hamasu,'' je Trump dejal o Egiptu med srečanjem s predsednikom Egipta Abdelom Fatahom el-Sisijem. "Hamas spoštuje to državo in spoštuje vodstvo Egipta." Ameriški predsednik je dejal še, da vidi 'drugo fazo' svojega mirovnega načrta kot začeto in da Gaza "potrebuje veliko čiščenja".

"Izpusti talcev in zapornikov so psihološka in politična igra za Izrael, predvsem za premierja Benjamina Netanjahuja, ki je pod pritiskom notranje javnosti, za Hamas pa moralna zmaga ter znak priznavanja njihovega trpljenja in odporniške legitimnosti. Za mednarodno skupnost je to simbolika z vidika pripravljenost na humanitarne kompromise in ustvarjanja minimalne točke zaupanja, kar je predpogoj za kakršnokoli dogovarjanje v prihodnosti," ponedeljkovo dogajanje na Bližnjem vzhodu komentira mednarodni politolog Faris Kočan.

"Prve točke v Trumpovem načrtu se izvajajo – premirje, postopno umikanje izraelske vojske, izmenjava talcev in ujetnikov ter dostava pomoči. Tudi Trumpova izjava "vojne je konec" in seznam udeležencev na vrhu v Egiptu pričata o kredibilnosti procesa. Netanjahu je z izpustitvijo izraelskih talcev pridobil zmanjšanje pritiska doma, točke, ki jim nasprotuje konservativni del njegove koalicije, pa pridejo šele proti koncu načrta," pojasnjuje mednarodni politolog Marko Lovec.

Številna vprašanja ostajajo neodgovorjena. Izrael in Hamas sta sicer začela izvajati prve korake, ki jih je predsednik Trump začrtal v njegovem 20-točkovnem mirovnem načrtu. Čeprav se je Hamas strinjal z izpustitvijo talcev, je zadržal uradni odgovor na druge vidike Trumpovega načrta, ki ga je izraelska stran sprejela. Trumpov predlog za končanje vojne denimo določa, da Hamas preda oblast nadnacionalni oblasti pod vodstvom ameriškega predsednika in se razoroži.

Bloomberg

 

Svetovna smetana v Egiptu

Po burnem dnevu v Izraelu in Palestini je sledil vrh v sosednjem Egiptu, kjer je več kot 20 svetovnih voditeljev razpravljalo o naslednjem dnevu v Gazi in širši regiji. Vrha v egipčanskem letoviškem kraju Šarm el Šejk so se med drugim udeležili voditelji ZDA, Egipta, Palestine, Katarja, Francije, Združenega kraljestva, Italije, Nemčije, Španije, Madžarske, Pakistana, Turčije in drugih držav regije. Na vrhu niso bili prisotni predstavniki Izraela, Hamasa, Irana in Kitajske.

Egipt je dejal, da je cilj vrha "končati vojno v Gazi, okrepiti prizadevanja za mir in stabilnost na Bližnjem vzhodu ter začeti novo fazo regionalne varnosti in stabilnosti". Na srečanju se je razpravljalo o nadaljnjem uspehu sporazuma in tem, v kolikšni meri bodo naslednje faze skladne s Trumpovim 20-točkovnim mirovnim načrtom. Svojo pomoč pri naslednjih korakih je ponudil tudi Bruselj, ki je obljubil sredstva za obnovo Gaze in podporo pri upravljanju enklave.

Politolog Kočan vrh komentira kot "pomemben dogodek, ker gre za prve pogovore glede 'dneva po Gazi', torej koordinacijo zunanjih akterjev, ki želijo definirati okvir po koncu vojne". "Denar za obnovo je faktor, predvsem zaradi finančnega mehanizma za obnovo, kjer bo v ospredju tudi vprašanje pogojev," pove in izpostavi vprašanje voditeljstva: "Ali gremo v smeri vzpostavljanja pogojev za palestinsko državnost ali pa v smeri zagotavljanja zgolj izraelske varnosti in stabilnosti?"

Predstojnica Katedre za obramboslovje na FDV Jelena Juvan pa pove, da če Izrael ne bo pripravljen implementirati dogovorjenega, se lahko vse skupaj "sesuje oziroma ostane zgolj črka na papirju". "Gaza je polna kompleksnih varnostnih izzivov: orožje, razorožitev Hamasa, porušena infrastruktura, humanitarna katastrofa … Preoblikovanje tega v trajnostno varnostno ureditev ne bo enostavno, poleg tega imajo različne države regije različne varnostne interese."

"Podpora 27 držav je dobra osnova, na kateri je treba graditi. Zavedati se je treba, da gre za izjemno dolgotrajen in kompleksen proces graditve miru, ki ima več možnosti, da propade, kot uspe," sklene Juvan, ki omeni dosedanje izkušnje s propadlimi mirovnimi procesi na Bližnjem vzhodu.