E-pismo: Atomska opcija izstopa iz Nata

Dobro jutro. Na prvo julijsko soboto z vami Aleš Kovačič, novinar. Veleironija je, da vprašanje obrambnih izdatkov maje levosredinsko vlado, katere šef prevzema militaristično retoriko, s čimer se ob spremljavi blagih ritmov fiskalno ohlapne politike, kameleonsko seli na desni politični pol. Vas to morda na koga spominja? Ne, ni naključje, da se vam porajajo vzporednice s Trumpovim 'velikimi, veličastnim zakonom', ki te dni razburja Američane, saj tudi ta krepi obrambne izdatke, povečuje zadolževanje ZDA ter slabi dominantni status dolarja. Z državnim denarjem razsipni ameriški republikanci so podobna anomalija kot militaristično razpoloženi domači levičarji.

A Golob je na zasedanju vrha Nata, po vznesenih besedah obrambnega ministra Boruta Sajovica, samo nekaj metrov stran od Marka Rutteja in Donalda Trumpa, brez ugovora sprejel diktat ZDA in za dolgoročni cilj prevzel 5 odstotkov BDP-ja za obrambo. Bojda se na vrhu, ki je sicer zaprt za javnost, a smo imeli Slovenci tam na srečo svojega 'krta' Sajovica, prvi minister pred Trumpom, kot že mesece pokvarjena plošča, ni pozabil sklicevati na tragedijo v Gazi: "Vsa silna moč zavezništva (naj se) uporabi za to, da se v Gazi prekine pobijanje žensk in otrok", je svojega šefa v bran vzel obrambni minister. Orožje kot garant miru (peace through strength) je trda realpolitična retorika, ki je glasba kvečjemu za Trumpova ušesa.

Manj pa seveda za državljane Slovenije, ki bomo bizarne mirovniške načrte premierja primorani financirati. Ta je z odstotki in milijardami za orožje v Haagu barantal, kakor da ima Slovenija enega in drugega na pretek. Tri odstotke tu, pet tam. Vendar gre pri silnih obrambnih izdatkih prej za "joj, kje bi vzel", kot pa "joj, kam bi dél". Kako in predvsem zakaj bo Slovenija za obrambo v bodoče namenila okoli 3,5 milijarde evrov, kar je štirikrat več kot zdaj, je velika neznanka, čeprav je Sajovic v intervjuju za naš medij pred vrhom dejal, da so dvigi "v okviru proračuna". Seveda pa se njegova napoved nanaša na triodstotne izdatke oziroma 2,1 milijarde evrov, kolikor jih do 2030. predvideva famozna resolucija.

In v tem je mimogrede bistvo problema. Razlika - in zmeda - v zneskih ter na novo pozicioniranih ideoloških stališčih je očitna in dovoljšnja, da je po mini koalicijskem vrhu nastopila maksi koalicijska kriza. Toda še večji nesmisel od uvodne veleironije je absurdno iskanje šivanke v kopici dlakocepstva, kaj velja - ali to, kar smo obljubili Natu, ali kar je zapisano v resoluciji. To je pač odvisno od interpretacije oziroma od konzumacije: če je podatek namenjen domači javnosti, velja nižji znesek, če tuji, višji. Kaj velja za koalicijske partnerje, ni jasno. Zato včeraj poplava posvetovalnih referendumov o izdatkih in celo članstvu v Natu, ki ne odločajo o ničemer, bomo pa zanje znova metali milijone.  

In kaj o dodatnih milijardah za vojno, ki bo morda prišla, morda pa tudi ne, zagotovo pa bodo te v obeh primerih šle za stimulacijo ameriške in v manjši meri evropske obrambne industrije, meni finančni minister in podpredsednik vlade Klemen Boštjančič? Ta je bil v zadnjih dneh ob temi, ki javnofinančno presega sleherno (neuresničeno) reformo, tiho. Kdor molči bojda desetim odgovori, a najbrž gre za to, da je 'financminister' pri premetavanju vročega proračunskega kostanja pameten za dva. Torej tudi za predsednika vlade, medtem ko si ta premišlja, čemu smo se sploh zavezali in komu je vlada odgovorna – petim ali trem odstotkom, Natu, Trumpu ali državljanom. Ko bo jasno to, se bo začela fiskalna akrobatika, posegi, rezi, dvigi in ministru tako ljube objave na družbenih omrežjih. In tako kot doslej, bomo za negativni odziv znova krivi kronično nergavi novinarji. A zato, da bo sprejemanje prihodnjega proračuna burno, pač ne bodo krivi mediji, saj se v koalicij v kontekstu volilne predigre že obmetavajo z referendumskimi pobudami.

Hujši od petodstotnega dviga bi bil z vidika stroškov samo še izstop iz Nata, toda bežen pogled na profil podpredsednika vlade na omrežju LinkedIn razkrije, da se je v času največje vladne krize raje postavil z izdajo prve trajnostne obveznice SLB v Evropi, ki "odraža našo zavezanost h globalnemu boju proti podnebnim spremembam". Čeprav je ta v razgretih geopolitičnih okoliščinah, kot smo pisali, aktualen kot lanski sneg. Trumpove ZDA so izstopile iz Pariškega sporazuma, neuradno so podjetja ESG poslala na smetišče zgodovine, EU rahlja emisijske zahteve za avtomobile, zanje je malo mar celo članicam Bricsa, medtem ko se nad orožjem institucionalnim vlagateljem cedijo sline.

Morda pa bomo denar za obrambo pred fiktivnimi Putinovimi tankovskimi kolonami poiskali na račun podnebnega boja, čigar politični podaljšek je zeleni obrat, h kateremu je vključno s slovensko zavezana krovna evropska politika? Ne nazadnje je povpraševanje na dražbi doseglo 6,6 milijarde evrov, se je pohvalil Boštjančič. Kar je približno polovica letne članarine za Nato, ki jo je Trump navil na pet odstotkov. A kar je cesarjevega (Trumpovega), je pač cesarjevega. Če komu kaj ni všeč, naj se pridruži odpadnici Španiji v imenitnem klubu dvojnih kazenskih carin ZDA.  

Morda pa je upati, da je ministrov molk znak strinjanja z opazko predsednika Fiskalnega sveta Davorina Kračuna, ki je dejal, da "trajno povečevanje deleža izdatkov za določeno področje slabi strukturni položaj javnih financ, razen če teh povečanih izdatkov hkrati ne kompenzira na drugih področjih". A če kaj, potem je Golobov mandat pokazal, da se za vsak problem v predalih birokratov najde davek. Verjamem, da se davčna inovativnost vlade ne konča pri nepremičninah, kriptu, sladkih pijačah in nesojenem pasjem davku. Država namreč vsevprek zapira davčne škarje, tako pri podjetjih kot tudi fizičnih osebah. Avgusta vas bo na plačilni listi razveselil dvo- oziroma enoodstotni prispevek za dolgotrajno oskrbo, medtem ko na Fakulteti za družbene vede ugotavljajo, da bo 14 odstotkov podjetij letos svoje operacije preselilo na Hrvaško in v druge davčno prijaznejše države.

In medtem ko delavci in delodajalci režemo svoj funt mesa, napovedi mednarodnih institucij pa so vse bolj črnoglede, saj Slovenija na lestvicah konkurenčnosti pada kot mlinski kamen, nam z vrtoglavimi izdatki za obrambo zanko okoli vratu zateguje še vlada. Da, obrambni davek za reševanje vojaka Goloba, ki bo z njim končal vsaj vojno v Gazi, je nedvomno nekaj, kar bi Slovenijo postavilo na svetovni zemljevid. Trump bi tvitnil kakšno hudomušno na račun iznajdljivih slovenskih zaveznikov, državljanom pa ne bi preostalo drugega, kakor da resignirano skomignimo z rameni, češ "takle mamo".

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar