Kako Trumpovo zaničevanje evropskih zaveznikov spreminja zvezo Nato

Zveza Nato je v krizi, saj se vojaško zavezništvo sooča z najsmrtonosnejšim konfliktom na svojem pragu od druge svetovne vojne.

Na vrhu v Haagu ta teden bodo evropski voditelji poskušali prepričati predsednika Donalda Trumpa, naj ne umakne ameriških vojakov in orožja iz regije ali prekine vojaško pomoč, ki je Ukrajini pomagala preprečiti, da bi jo preplavile ruske sile.

Ameriški uradniki se že dolgo pritožujejo, da se evropske države za svojo varnost preveč zanašajo na ameriška zagotovila. Trump pa je šel še dlje in podvomil v sporazum o medsebojni obrambi, na katerem je bila leta 1949 zveza ustanovljena. Njegovo opozorilo, da ZDA morda ne bodo priskočile na pomoč zaveznikom, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti glede vojaških izdatkov, je evropske voditelje spodbudilo k ukrepanju.

Vrh na Nizozemskem se bo osredotočil na načine, kako izpolniti Trumpovo zahtevo, da evropske članice Nata za obrambo porabijo pet odstotkov svojega BDP, kar je več od prejšnjega cilja vsaj dveh odstotkov. Tudi če bi dosegli novi cilj, ni jasno, ali bi to zadostovalo, da bi Trumpa prepričali, naj ohrani zgodovinsko raven vojaške vpletenosti ZDA v regiji. Njegov obrambni minister Pete Hegseth je februarja dejal, da ZDA niso več glavni garant varnosti v Evropi.

Stvari zapleta dejstvo, da je Trump pokazal pripravljenost, da izkoristi vpliv na enem področju, da bi izsilil popustke na drugem. Evropska unija mora do začetka julija skleniti sporazum o trgovini z ZDA, sicer se bo soočila z ameriškimi uvoznimi carinami, ki bi močno prizadele gospodarstvo regije. Vsakršna zaveza, ki jo izsilijo od ameriškega predsednika na področju obrambe, bi lahko bila nekaj dni pozneje izničena, če mu ne zagotovijo zmage na področju trgovine.

Kaj je Nato?

Severnoatlantski pakt je bil ustanovljen za zaščito Zahodne Evrope pred sovjetsko agresijo. 5. člen pogodbe o Natu določa, da se napad na eno članico šteje za napad na vse. Ta klavzula je bila aktivirana le enkrat – po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra 2001.

Bloomberg

 

Nato je preživel konec hladne vojne in propad sovjetskega imperija ter ostal utelešenje transatlantskega varnostnega partnerstva. Razširil se je s prvotnih 12 članic na vzhodnoevropske države, ki so bile prej v Varšavskem paktu. Sedaj ima 32 članic, Finska se bo pridružila leta 2023, Švedska pa leta 2024 kot odgovor na rusko agresijo proti Ukrajini.

Sodobna vloga Nata se je razširila preko obrambe članic zavezništva in vključuje humanitarne operacije, protiteroristične misije, kibernetsko obrambo, upravljanje beguncev in vse bolj tudi odzivanje na izzive, ki jih predstavljajo Kitajska in konflikti na Bližnjem vzhodu.

Zakaj je Nato pod pritiskom?

Že med svojim prvim mandatom je Trump dvomil o zavezanosti ZDA k 5. členu in namigoval, da bi lahko vojaško podporo pogojeval s tem, da bi druge članice Nata prevzele večji del bremena lastne obrambe. Pozval je tudi k večji vključenosti na Bližnjem vzhodu, regiji, ki tradicionalno ne spada v njegovo pristojnost, s čimer je še dodatno zapletel njegovo poslanstvo in usmeritev.

Dodatni udarec je prišel z enostranskim vdorom Turčije, članice zavezništva, v Sirijo in njeno odločitvijo, da kupi ruski protiletalski sistem S-400, kar je zaskrbelo nekatere partnerice Nata, zlasti sosednjo Grčijo. Uboj turških vojakov s strani sirskih vladnih sil, ki jih podpira Rusija, je izpostavil nasprotujoče si varnostne prioritete med članicami Nata.

Od vrnitve na položaj je Trump zmanjšal podporo ZDA Ukrajini v njeni vojni za odboj okupacijskih ruskih sil in si prizadeval za mirno rešitev. V Evropi obstaja zaskrbljenost, da bo to rusko predsednika Vladimirja Putina spodbudilo, da bo za svoj naslednji cilj izbral vzhodno članico Nata. Putin je leta 2005 dejal, da je bil razpad Sovjetske zveze "največja politična katastrofa stoletja", in jasno izrazil željo po obnovitvi zgodovinskega vplivnega območja Rusije.

Bloomberg Mercury

 

Tudi če Trump ne bi bil izvoljen za drugi mandat, bi Evropa imela dobre razloge za povečanje izdatkov za obrambo. Vzpon Kitajske kot vojaške sile, ki ima načrte za sporni otok Tajvan, je povečal verjetnost, da bodo ZDA morale preusmeriti vojaške enote in daljnosežno orožje iz Severnega Atlantika v vojno v Vzhodni Aziji.

Kako odvisen je Nato od ZDA?

Mnoge evropske vlade se bojijo, da bi umik ZDA dejansko pomenil konec Nata. ZDA so hrbtenica zavezništva, njihova prevladujoča vloga pa se je s povečanjem ameriških izdatkov za obrambo po napadih 11. septembra še okrepila.

Večina evropske vojaške skupnosti nima izkušenj z načrtovanjem ali vodenjem obsežnih operacij združenih sil, v katere je vključenih več držav, slabo financirane nacionalne vojske v regiji pa so za usklajevanje in strateško vodenje odvisne od ZDA. ZDA zagotavljajo tudi pomembna vojaška sredstva, kot so letala za prevoz težkih tovorov, orožje dolgega dosega in zmogljivosti za nadzor, ki poganjajo operacije Nata in njegova prizadevanja za odvračanje.

Kaj je Trumpova kritika drugih članic NATA?

Trumpova glavna pritožba je, da večina držav Nata ne izpolnjuje smernice, da naj bi za obrambo porabile vsaj dva odstotka svojega BDP – merilo, dogovorjeno leta 2006 in ponovno potrjeno 2014 po ruski priključitvi Krima. Na vrhu leta 2018 ni zahteval le izpolnjevanja cilja dveh odstotkov, ampak je predlagal, da se ta podvoji na štiri.

V svoji volilni kampanji za leto 2024 je Trump ponovno oživil to retoriko in članicam Nata, ki niso izpolnile obveznosti glede izdatkov, dejal, da bo "spodbujal Rusijo, naj počne, kar hoče", kar je izjava, ki je bila splošno razumljena kot spodkopavanje verodostojnosti pakta o medsebojni obrambi.

Kako se evropske države članice Nata odzivajo na pritisk ZDA?

Do sredine leta 2024 je bilo 23 od 32 članic zavezništva na dobri poti, da izpolnijo cilj dveh odstotkov BDP, kar je velik porast v primerjavi z le tremi članicami leta 2014. Nemčija, ki je v preteklosti ohranjala nizek profil na področju obrambe, je odpravila ustavne omejitve za najemanje posojil za obrambo in začela obsežno posodobitev svoje vojske, za kar je namenila posebni vojaški sklad v višini 100 milijard evrov.

Bloomberg

 

Na vrhu Nata v Haagu 24. in 25. junija naj bi nacionalni voditelji povečali svoj cilj za vojaške izdatke na pet odstotkov BDP, od tega 3,5 odstotka za osnovne vojaške izdatke in 1,5 odstotka za širša varnostna področja, kot je kibernetska varnost. Vprašanje, katere vrste izdatkov bi bile upravičene, in rok za dosego cilja sta bila predmet tekočih pogajanj. Španija je pred vrhom dobila izjemo od 5-odstotnega cilja.

Nato je prenovil svojo poveljniško strukturo, njegove evropske članice pa so okrepile svoje zmogljivosti za hitro odzivanje. Zavezništvo je tudi razširilo svoje pristojnosti, da bi se spopadlo s kibernetskimi grožnjami in vesoljskimi operacijami, s čimer je ugodilo dolgoletnim pozivom ZDA k bolj modernemu in agilnemu Natu.

Nekateri evropski voditelji, med njimi francoski predsednik Emmanuel Macron, so pozvali tudi k večji strateški avtonomiji, da Evropa ne bi bila preveč odvisna od ameriške vojaške tehnologije. Drugi se bojijo, da bi zavrnitev ameriških proizvajalcev orožja za ponovno oborožitev regije lahko razjezila Trumpa, in menijo, da bi se bilo treba kratkoročno osredotočiti na ohranitev tistega, kar je ostalo od transatlantskih odnosov.

— S pomočjo Christopherja Cannona

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar