Navdušenje domačih skladov nad naložbami v proizvodnjo orožja

Da je evropska obrambna industrija na račun ruske invazije na Ukrajino v razcvetu, pač že dolgo ni več skrivnost. "Če se premaknejo tektonske plošče, pride do potresov. Če se premaknejo plošče geopolitične moči, pa do vojn," je novo evropsko realnost slikovito povzel admiral Rob Bauer, predsednik vojaškega odbora zavezništva Nato.

Kot smo ugotavljali v analizi nemškega borznega trga, je minulo leto znova potrdilo aksiom, da je vojna dobra za posel. Na vrhu lestvice najbolj donosnih in najhitreje rastočih družb v nemškem indeksu DAX namreč kraljuje nemški obrambni koncern Rheinmetall. Bloomberg celo ugotavlja, da ob številnih težavah nemškega avtomobilskega sektorja pobudo pri spodbujanju ekonomske aktivnosti najmočnejšega gospodarstva Evropske unije prevzema obrambni sektor. Kakšni so apetiti institucionalnih vlagateljev pri naložbah v panogo, ki sicer poraja številna moralno-etična vprašanja?

Nato pokojninskim skladom: Ali ste neumni?

Točno to vprašanje je pokojninskim skladom v provokativnem jeziku zastavil omenjeni poveljnik Nata:

"Zakaj vas ne prepričajo milijarde dolarjev? Kaj se je zgodilo z vašim poslovnim instinktom? Ste neumni? To pravim pokojninskim skladom. Ali ste neumni?" je bil v pogovoru za časnik FT o naložbah v obrambni sektor neposreden Bauer in nadaljeval: "Če gledate na donosnost naložbe ... v naslednjih 20 letih boste deležni izjemnih zaslužkov".

"V nestabilnem geopolitičnem okolju, kjer se evidentno krepita želja in potreba po krepitvi obrambnih sposobnosti številnih držav, obrambna industrija doživlja preporod," trende v sektorju obrambe povzema Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe, katere naložbeni portfelj vključuje podjetja iz panoge.

Zakaj torej evropski skladi ne delijo navdušenja malih vlagateljev ali tveganega kapitala, ki je denimo v zagonska podjetja v članicah Nata samo lani vložil štiri milijarde dolarjev, od leta 2019 pa so se sredstva povečala za kar štirikrat.

Zadržki zaradi ESG

Eden od razlogov za zadržanost institucionalnih skladov do potencialno donosnih naložb v obrambo so omejitve, povezane s pravili ESG. "Pri vseh naložbah pretehtamo vidike ESG," nam je na vprašanje o razlogih za zadržanost pri naložbah v obrambni sektor dejal Rok Potočnik, višji upravitelj premoženja pri NLB Skladih.

Pravi, da so pravila ESG pomembno dopolnilo investicijskih odločitev, "predvsem kadar gre za sklade, ki spodbujajo okoljske in socialne karakteristike". ''V tem pogledu obrambni sektor prinaša posebne izzive, ki jih ocenjujemo z vidika dolgoročne odgovornosti in skladnosti z našimi vrednotami ter samimi pravili upravljanja posameznega sklada," dodaja.

Slovenija: Povečano zanimanje med skladi

Vendar pa pravila ESG za domače institucionalne vlagatelje povečini predstavljajo zgolj enega izmed kriterijev, ki jih sicer ne odvračajo od naložb v ta sicer dobičkonosni sektor. Panoga po oceni Potočnika namreč "izkazuje precejšnjo rast cen delnic", zato ga vključujejo v svoje portfelje.

Številne panožne delnice so sicer silovito precenjene; razmerje P/E med ceno delnice podjetja in dobičkom za delnico prvokategornika Rheinmetall je denimo visokih 123, še leta 2021 je bilo to z 12,3 desetkrat manjše. Potočnik vseeno pravi, da še naprej "ohranjajo izpostavljenost temu sektorju, saj trenutne geopolitične razmere kažejo na povečane varnostne izzive".

Podobno menijo pri Pokojninski družbi, kjer imajo v svojem portfelju "delnice industrijskih družb, ki so del obrambne industrije'', a so te vključene posredno, prek indeksov, kot je Stoxx Europe 600, pravi Hribar. "Posledično so naši vlagatelji v sorazmerni meri deležni tudi donosov, ki so jih ustvarile te delnice," pojasnjuje razloge naložbene strategije.

"Delnice evropskih družb iz te panoge so ene najdonosnejših v prejšnjem letu," pravi, pri čemer izpostavlja prav Rheinmetall. Podatki temu pritrjujejo, saj je bila ta leta 2024 najdonosnejša delnica v nemškem delniškem indeksu DAX ter peta v Stoxx Europe 600. Z donosnostjo 184,65 odstotka v letu 2024 pa je na drugem mestu evropskega referenčnega indeksa tudi norveško obrambno podjetje Kongsberg Gruppen ASA.

 

Modra zavarovalnica: Proizvodnja orožja nas ne zanima

Velik naložbeni potencial odražajo tudi namere EU na varnostnem področju. Unija si namreč zaradi ruske agresije - poleg zveze Nato - prizadeva za nova obrambna partnerstva z Južno Korejo in Japonsko ter proučuje možnosti za sodelovanje z Združenim kraljestvom. Takšni pakti pa so lahko ključnega pomena za rast obrambnih podjetij.

Naraščajo pa tudi izdatki zveze Nato. Poveljstvo je napovedalo, da bo 18 članic leta 2024 doseglo dvoodstotni delež izdatkov za obrambo v BDP, medtem ko je novi ameriški predsednik Donald Trump lestvico nedavno dvignil še višje – na pet odstotkov. Tolikšnega vložka ne dosegajo niti ZDA, ki so lani za obrambo po podatkih zavezništva namenile 968 milijard dolarjev, kar je skoraj še enkrat več od 507 milijard, kolikor so jih lani namenile evropske države in Kanada.

Vseeno so med domačimi institucionalnimi vlagatelji tudi izjeme, ki so do naložb v obrambni sektor podobno zadržane kot evropski skladi. Čeprav Modra zavarovalnica "nima eksplicitnih omejitev za popolno izključevanje različnih izdajateljev iz različnih panog'', pravi višji upravljavec premoženja Peter Domadenik, je vseeno res, da se distancirajo od naložb v podjetja, "ki ne delujejo skladno s trajnostnimi načeli, med katera spada tudi prodaja oziroma proizvodnja orožja in streliva'', pojasnjuje.

 

NLB Skladi: Domačo proizvodnjo streliva bi podprli

Slovenija je prejšnje leto sklenila z 1,35-odsotnim deležem obrambnih izdatkov v BDP oziroma 904 milijoni evrov, pri čemer pa si ministrstvo za obrambo že nekaj časa prizadeva vzpostaviti skupno podjetje za izdelavo topniškega streliva. Kot smo poročali, je zanimanje med domačimi podjetji veliko, a izvedbo ambicioznega projekta trenutno zavira pomanjkanje osnovnih komponent topniške oborožitve, kot so "smodnik, netilke in preostali vžigalni mehanizmi, ki sodijo v kategorijo kemične industrije", so nam pojasnili na MORS-u.

Obramboslovka in predavateljica na fakulteti za družbene vede v Ljubljani Ljubica Jelušič je glede oblikovanja domačega obrambnega podjetja v državni lasti izpostavila vprašanje rentabilnosti, saj obrambna podjetja, "ki proizvajajo samo za vojaške ali obrambne namene, ne morejo poslovati s stalnim pričakovanjem rasti''.

Bi bila naložba v takšno podjetje zanimiva za domače institucionalne vlagatelje? Pri NLB Skladih menijo, da bi bila, a pod pogojem, da bi se naložba napajala prek obvezniškega mehanizma. "Takšna investicija bi lahko postala zanimiva predvsem prek izdaje obveznic, če bi bila skladna z naložbeno politiko naših podskladov," pojasnjuje Potočnik. "Neposredno vlaganje v podjetja, ki niso uvrščena na borzo, trenutno ni del naših standardnih praks pri UCITS skladih (odprti investicijski skladi op.)," pa sicer dodaja o možnosti neposredne podpore takšnemu projektu. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar