Česa vam Robert Golob ni povedal o plačah

Slovenija je z julijem uvedla prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki prinaša še nižje neto plače. Že konec minulega leta je predsednik vlade Robert Golob spregovoril o razbremenitvi plač. Kaj se dogaja na tem področju in kdaj bomo v Sloveniji ob istem bruto znesku dobili višje neto plače?

Predsednik vlade Robert Golob je lani v državnem zboru napovedal davek na premoženje oziroma obdavčitev druge, tretje in vseh nadaljnjih nepremičnin. Po predstavljenih izhodiščih naj bi bile nepremičnine obdavčene z 1,45-odstotno davčno stopnjo, država pa bi tako pobrala dodatnih 600 milijonov evrov. Pri tem je pomembno, da je premier omenjeni davek neposredno povezal z razbremenitvijo plač. 

"Ko bo uveden davek na premoženje, se bo ta zajem sredstev v celoti prelil v znižanje obremenitev plač," je takrat dejal Golob. Dodal je, da ne verjame, da bo to linearno, ampak da bo razbremenitev plač ciljna, o čemer pa bodo odločali strokovnjaki.

Možni ukrepi za razbremenitev plač

Med možnimi ukrepi so se omenjali uvedba posebne osebne olajšave za dohodke iz delovnega razmerja (in-work olajšava – denimo v obliki znižanja davčne osnove v višini dva tisoč evrov na leto), sprememba dohodninske lestvice in sprememba stopenj dohodnine (prilagoditev dohodninskih razredov in stopenj za razbremenitev srednjega in višjega razreda, znižanja stopnje dohodnine v zadnjem davčnem razredu – s 50 na 43 odstotkov, uvedba dodatnega davčnega razreda z nižjo davčno stopnjo – nad 500 tisoč evrov davčne osnove se uvede stopnja 20 odstotkov). Prva olajšava bi državo stala 400 milijonov evrov, druga 200 milijonov.

Kako so izračunali učinek prve olajšave? "Zaposlenega, ki prejme minimalno plačo, bi razbremenili za 320 evrov na leto, medtem ko bi bila povprečna plača razbremenjena za okoli 520 evrov na leto." S spremembo stopnje v zadnjem davčnem razredu (znižanje na 43 odstotkov) bi se javnofinančni prihodki po ocenah zmanjšali za okoli 27 milijonov evrov, če bi uvedli samo dodatni davčni razred s stopnjo 20 odstotkov za davčno osnovo nad 500 tisoč evri, pa bi se javnofinančni prihodki zmanjšali za okoli 26 milijonov evrov.

Foto Bobo

 

V izhodiščih so omenili še, da se razpravlja o možnostih za prestrukturiranje prispevnih stopenj za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ) s ciljem ustvariti ravnovesje med prispevki za PIZ delodajalcev in zaposlenih, pri čemer bi se zmanjšala obremenitev zaposlenih in povečala obremenitev delodajalcev. Možnosti se odpirajo tudi v okviru sprememb zdravstvenega sistema, in sicer v smeri prestrukturiranja obveznega zdravstvenega prispevka v prispevno stopnjo, kar bi omogočilo predvsem pregledno financiranje zdravstvenih storitev.

Davka (še) ne bo. Kaj bo z razbremenitvijo plač?

Načrtovani davek na premoženje oziroma stanovanjske nepremičnine je vsaj za zdaj padel v vodo. Kaj to pomeni za razbremenitev plač, ki so z julijem še dodatno obremenjene s prispevkom za dolgotrajno oskrbo, kar znižuje neto dohodek in zvišuje davčni primež na plače zaposlenih v Sloveniji? Premier je že pred uveljavitvijo omenjenega prispevka priznaval, da so plače močno neposredno obremenjene s prispevki (na drugi strani pa so po njegovih besedah stroški delodajalcev iz teh istih plač bistveno manj obremenjeni kot denimo v Avstriji, a se o tem nikoli ne govori), kar potrjujejo tudi različne analize, med drugim OECD.

Na vladni urad za komuniciranje, kabinet predsednika vlade in ministrstvo za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič, smo poslali vprašanje, kaj se je zgodilo z načrti za razbremenitev plač in kdaj jih bodo zaposleni občutili.

STA

 

Z Boštjančičevega ministrstva, pristojnega za finance, so odgovorili, da si prizadevajo za celosten in sistemski pristop k predlogom za zmanjšanje obremenitve dela, ki bi upošteval tako potrebe gospodarstva kot tudi socialno pravičnost.

"Pomembno je, da pri oblikovanju ukrepov gledamo na celoten davčni in socialni sistem, in ne samo posameznih delov. Doseči želimo trajnostne rešitve, ki bodo dolgoročno podpirale tako zaposlene kot delodajalce ter bodo temeljile na obdavčitvi po ekonomski moči posameznika."

Dodali so še, da je o morebitnih konkretnih rešitvah v tem trenutku še prezgodaj govoriti.

Kaj se zdi smešno Ivanu Simiču?

Nekdanji šef finančne uprave Ivan Simič je kritičen do početja vodilnih v državi: "Da sedem mesecev držiš ljudi v neki napetosti, pompozno napoveš obdavčitev nepremičnin, potem pa rečeš, da tega ne boš naredil ..." 

STA

 

V krajšem pogovoru z njim smo se posvetili tematiki, kako razbremeniti plače v Sloveniji. "Če pogledava po kmečko, pri prispevkih ne vidim nobene možnosti. Če znižaš prispevke, je še manjši priliv in manko moraš nekako nadomestiti, ali z višjo dohodnino ali DDV. Torej nisi naredil nič. Zaradi tega nisem zagovornik znižanja prispevkov."

Strinja se, da se prispevki znižajo, a le pod pogojem, da ostanejo socialne pravice iste. To bi hkrati pomenilo, da bi razliko potem morali ujeti ali z višjo dohodnino ali DDV, ker drugih tako visokih davkov ni. "Če se prispevki znižajo, je po mojem edina možnost pri dohodnini, kjer se lahko poviša olajšava in zmanjša obremenitev."

Dodaja še, da se mu zdi smešno, da je prav vlada Roberta Goloba odpravila dvig splošne olajšave, kar je bilo predvideno pod prejšnjo vlado, zdaj pa bi ga vrnili.