Slovenija: tri odstotke BDP za obrambo. Kje bomo vzeli in kdo bo imel korist?

V zadnjih dneh potekajo urgentni pogovori o različnih scenarijih prekinitve ognja v Ukrajini, ki jasno kažejo, da bo morala Evropa poskrbeti za lastno varnost in odigrati večjo - če ne celo vodilne vloge - pri zaščiti Ukrajine. O tem se je sicer vse glasneje govorilo že od začetka konflikta, za katerega so evropske sile, kot je dejala predstojnica katedre za obramboslovje fakultete za družbene vede v Ljubljani Jelena Juvan, menile, da je v obstoječih razsežnostih nepojmljiv.

A njen skorajšnji konec napovedi hitro spreminja v dejstva. Kot je po nedeljskem srečanju voditeljev EU dejal britanski premier Keir Starmer: "To ni trenutek za govore. Čas je, da ukrepamo". Nepojmljivo, a tudi nujno je vprašanje, ali se bo ruski predsednik Vladimir Putin po premirju preusmeril na države članice EU in Nata. Številni strokovnjaki o tem ne gojijo lažnih upov, saj je po intervenciji ameriškega predsednika Donalda Trumpa bolj ali manj jasno, da bo Rusija skoraj zagotovo obdržala zasedena ozemlja, kar jo bo v ekspanzionističnih težnjah le okrepilo. Danes je Trump z napovedjo prekinitve vojaške pomoči povečal pritisk na Ukrajino, da sprejme ameriški mirovni načrt.

Zato je osrednje vprašanje, kaj bo oziroma kdo bo Kijevu dal potrebna varnostna jamstva, ki bodo kremeljskega revanšista odvrnila od tega, da bi v celoti absorbiral Ukrajino ter se nato usmeril še proti EU.

Jamstva - se pravi evropska vojska na terenu - pa zahtevajo višje izdatke. Kakšno vlogo bo tu odigrala Slovenija, se bomo priključili novi koaliciji ter koliko bi nas to stalo in kdo bo imel od tega korist?

Neutemeljeni ameriški očitki Sloveniji

Minulo nedeljo so evropski voditelji novonastale koalicije voljnih zagotovili, da so na pomoč pri vzdrževanju eventualnega miru v Ukrajini pripravljeni priskočiti z vojsko. Kakšno – Natovo ali neko drugo, nekakšno vseevropsko? "Vsi pogovori zadnjih dni, ki tečejo na evropskih tleh, so izključno v formatu med državami članicami EU," je jasna Juvan. Pravi, da je to v skladu z namerami o krepitvi lastnih evropskih obrambnih zmogljivosti.

 

To potrjujejo tudi besede predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki je po nedeljskem srečanju dejala, da je "po dolgem času premajhnih izdatkov zdaj izjemno pomembno, da se naložbe v obrambo povečajo za daljše obdobje." To ne nazadnje od evropskih zaveznic v okviru Nata pričakujejo ZDA, ki bi izdatek za obrambo z obstoječega dvoodstotnega cilja dvignila na kar pet odstotkov deleža BDP. "To pa je sporočilo, ki smo ga v Sloveniji preslišali," pravi predavateljica obramboslovja na fakulteti za družbene vede v Ljubljani Ljubica Jelušič.

Potem ko se je predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar obregnila ob petkov incident v Ovalni pisarni, kjer sta se glede pomoči sporekla ameriški in ukrajinski predsednik, ji je Richard Grenell, ameriški diplomat in odposlanec predsednika Trumpa za posebne misije, na omrežju X zabrusil: "Ste ena od članic Nata z najnižjimi izdatki za obrambo. Leta 2014 ste se zavezali, da boste plačevali dva odstotka, zdaj pa še vedno plačujete le 1,29 odstotka."

Američanovi očitki ne držijo. Slovenija obrambi trenutno namenja 1,35 odstotka oziroma nominalno 904,7 milijona evrov (v letu 2024), dvig na pet odstotkov pa bi bil nemogoč zalogaj, sploh če upoštevamo rast v zadnjih nekaj letih, saj se izdatki povečujejo, vendar še zdaleč ne s tempom, ki ga od zaveznic pričakujejo ZDA. Mimogrede, Juvan navaja, da petodstotnega cilja ne dosegajo niti ZDA, ki v zadnjih letih po podatkih tamkajšnjega ministrstva za obrambo celo krčijo svoj vojaški proračun. 

Za vzdrževanje najsilnejše vojske na svetu so namreč Združene države leta 2020 namenile 3,1 odstotka BDP, lani pa samo še 2,7. Slovenija je pred lanskimi 1,35 odstotka leta 2023 dosegla 1,32 odstotka BDP (842,06 milijona evrov), kažejo podatki obrambnega ministrstva.

Juvan: Kmalu dvig na tri odstotke BDP

"Trenutno je pet odstotkov za Slovenijo nerealnih," pravi strokovnjakinja, pritrjuje pa ji tudi glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc. Pri tem navaja izjemo enkratnega masovnega nakupa orožja, ki bi sicer moral biti že naročen ali vsaj prosto dosegljiv na trgu. "Dejstvo je, da glavnina naročene opreme izvira iz pogodb daljše ročnosti na bilateralnem principu, zato je to z izvedbenega vidika malo verjetno," meni ter dodaja, da bi ob krepitvi oboroženih sil trčili še ob demografski problem, zaradi česar bi se pri novačenju vojakov morali "zanesti na imigracije".

V prihodnjih letih bo država v skladu z resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 ter srednjeročnim obrambnim programom 2023–2028 izdatke postopoma povečevala vse do dveh odstotkov BDP, ki naj bi ga država dosegla do izteka desetletja. "Za dva odstotka in več se ni zavzemala samo zveza Nato, temveč tudi EU," pravi Jelušič. Dodaja, da pri tem ne gre le za nabavo opreme, ampak tudi za vzpostavljanje oziroma krepitev lastne evropske industrije. Ivanc kot industrijske sektorje, ki bi ob tem imeli največjo korist - poleg obrambnih podjetij - navaja jeklarstvo, proizvodnjo kovinskih izdelkov, strojev, polizdelkov za industrijo mobilnosti in elektroindustrijo.

Slovenski izdatki bodo sicer letos narasli na 1,53 odstotka BDP, leta 2026 pa na 1,60 odstotka BDP. Kot je zapisano v strateških dokumentih, bodo sredstva namenjena predvsem vojaški obrambi, varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, upravljanju obrambnega sistema in kriznemu upravljanju. Poleg tega načrti vključujejo vlaganja v modernizacijo Slovenske vojske, razvoj vojaške infrastrukture, nakup vojaške opreme z dvojno rabo ter krepitev raziskav in razvoja na področju vojaških tehnologij z visoko dodano vrednostjo. O povečanju izdatkov na račun mirovne intervencije v Ukrajini seveda ni govora, saj gre za premik oziroma namero, ki se je najavila v zadnjih dneh.

O tem, kakšno je do oblikovanja koalicije voljnih stališč Slovenije, ali bo država njen del ter kaj to pomeni za obrambne izdatke, smo vprašali tudi kabinet predsednika vlade, od koder, razen citata premierjevega nastopa na RTV Slovenija izpred dveh tednov, pojasnil o stališču in izdatkih niso posredovali. Dodali so le, da se bo Robert Golob pred četrtkovim izrednim vrhom EU jutri sestal "z vsemi ključnimi deležniki", med drugim tudi predstavniki ministrstva za obrambo in slovenskim veleposlanikom pri zvezi Nato.

 

Jelušič: Povečanje izdatkov v štirih mesecih?

Juvan meni, da bodo trije odstotki BDP "verjetno cilj, ki mu bomo morali slediti v zelo kratkem času", saj nam to diktirajo dinamične razmere na političnem oziroma geopolitičnem nivoju. Jelušič se strinja, saj mora "vsaka država, ki se neposredno sooči z vojno, dvigniti obrambne izdatke," kar pa bo za Slovenijo "zahteven politični proces". Ta bo zahteval planski pristop, pravi, saj če se povečujejo obrambni izdatki, "je treba vedeti, za kaj se bodo v bistvu porabili".

Jelušič glede povečanja izdatkov ocenjuje, da bi morala država "vzporedno z že obstoječim načrtom obrambnih izdatkov sprejeti nov načrt za nove posebne obrambne potrebe, ki dopolnjujejo odpornost celotne slovenske družbe". Toda tu bi Slovenija trčila ob podobno težavo, ki jo ima pri višanju obrambnih izdatkov zaradi dolžniške zavore tudi največja donatorica Ukrajine, Nemčija. Svoje fiskalno pravilo ima tudi Slovenija, zato bi morala biti "dodatna sredstva izvzeta iz fiskalnega pravila", meni Jelušič.

 

Tako bi lahko država vlagala v razvoj tehnoloških rešitev za digitalno bojišče in robotizacijo, zračno obrambo, prestrezanje dronov in podobno, dodaja strokovnjakinja. Če bi se usklajevanja glede predloga za dvig izdatkov med strankami lotili zdaj, bi lahko "politično odločitev sprejeli v treh do štirih mesecih", napoveduje. Pod črto meni, da je to smiselno, ker bo šlo za "dolgoročne procese, s katerimi se bodo morali strinjati vsi politični akterji še dolgo v prihodnosti".

Kračun: EU obrambne obveznice tveganje le razpršijo

Predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun pravi, da "trajno povečevanje deleža izdatkov za določeno področje slabi strukturni položaj javnih financ, razen če teh povečanih izdatkov hkrati ne kompenzira zmanjševanje na drugih področjih", a o tem, kje bi vlada lahko vzela denar, ne želi špekulirati, saj da gre za "politično odločitev o prioritetah". Pravi sicer, da je v trenutnih razmerah razumljivo, da bodo naraščajoči obrambni izdatki politična prioriteta, in dodaja, da formalne fiskalne omejitve niso nujno težava, saj "izjemne okoliščine omogočajo, da jih zaobidemo".

Glavno težavo vidi v morebitnem tveganem naraščanju skupnega obsega zadolževanja, zaradi katerega se poslabša položaj držav na finančnih trgih. Tega na koncu vrednotijo upniki, pri čemer kupci obveznic države z velikimi tveganji spravijo v neugoden položaj ob refinanciranju njihovih obveznosti, poudarja. Najbolj občutljive so manjše periferne države. Kot ena izmed rešitev se omenjajo skupne evropske obrambne obveznice, ki razpršijo tveganje med državami, prinašajo pa druge težave, sklene.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar