E-pismo: Ste že preračunali, koliko več davka bi plačali?

Pozdravljeni, sobotno jutro z vami začenjam Aleksandar Lukić, novinar Bloomberg Adria.

Nepremičnine v Sloveniji so se v enem letu podražile za okoli osem odstotkov, kažejo podatki geodetske uprave (Gurs). Niso se sicer čisto vse. Če si pomagamo z letnim poročilom za leto 2024 omenjene uprave, so se stanovanjske hiše pocenile na območju Krasa (-3 odstotke) in na Alpsko turističnem območju (Kranjska Gora, Bled), kjer so cene upadle za štiri odstotke. Največji padec je Gurs lani ugotovil na območju Slovenske Istre brez Obale (-8 odstotkov).

Nove vrednosti, določene v sklopu množičnega vrednotenja, so že pripisane nepremičninam, o njih pa so bili lastniki morda že ali pa še bodo obveščeni s pisnim obvestilom. Seveda jih je mogoče že danes preveriti na spletni strani geodetske uprave.

Ste zadovoljni z Gursovo oceno vrednosti svoje nepremičnine?

Nekateri so se ocenjenih vrednosti razveselili, drugi ne. Sploh tisti, ki imajo več nepremičnin, so verjetno hiteli računati, kako močno bi jih po žepu udaril pred časom napovedani nepremičninski davek. 

Anketa, ki smo jo izvedli med sledilci na družabnem omrežju LinkedIn, je sicer pokazala, da 18 odstotkov sodelujočih še ne ve, kakšna je ocenjena vrednost njihove nepremičnine. Med tistimi, ki so obvestilo dobili, ali pa so vrednost preverili na Gursovem spletnem portalu, se večina strinja z Gursovo številko. Če izločimo tiste, ki s podatkom še niso seznanjeni, potem se ocenjena vrednost zdi primerna dobrim 55 odstotkom sodelujočih, medtem ko preostali menijo, da je vrednost bodisi prenizka bodisi previsoka. Od tistih, ki se z vrednostjo ne strinjajo, je večina, to je 63,6 odstotka, prepričanih, da je geodetska uprava določila previsoko vrednost. 

Zakaj je Gurs sploh določil posplošene vrednosti? Kar piše v zakonu – za davčne in druge namene, nam je pred časom dejal Dušan Mitrović, direktor Urada za množično vrednotenje nepremičnin. V ozadju je torej nepremičninski davek, ki naj bi prinesel cenejša stanovanja in nižje najemnine, državi pa novi vir dohodka, ki ga je načrtovala preliti v nižanje obremenitve plač.

Kaj vse vemo o zakonu o davku na stanovanjske nepremičnine

Naj opomnimo, o čem smo se pogovarjali, ko je ministrstvo za finance predstavilo izhodišča. Zakon bi prinesel obdavčitev druge in vseh naslednjih nepremičnin, medtem ko bi bila posplošena vrednost, ki jo je izračunal Gurs, osnova za novi davek na stanovanjske nepremičnine. Po zadnjem javno predstavljenem predlogu bi bila davčna stopnja 1,45-odstotna.

Pri tem velja dodati, da bi si lastniki, ki drugo in vse nadaljnje nepremičnine oddajajo, davek na stanovanjske nepremičnine lahko znižali za 25 odstotkov prejetih najemnin v tistem letu (ugodnost velja le za fizične osebe). V tem primeru bi si vrednost davka torej lahko v celoti izničili. Izračuni so sicer pokazali, da bi to lahko imelo nasprotni učinek od želenega - lastniki nepremičnin, kjer z najemninami ne dosegajo višine novega davka, bi toliko dvignili najemnino, da bi ga.

V okviru javne razprave je na ministrstvo za finance prispelo 521 pripomb, predlogov in komentarjev. Fizične osebe so najpogosteje opozarjale na to, da v nepremičninah bivajo lastnikovi starši ali otroci, da bi rešitev lahko povišala najemnine, da ima lastnik samo eno nepremičnino, v kateri pa ne živi ter da je predlagana stopnja neustrezna. Nekateri so bili kritični, da je davek napačno zastavljen in bi bilo treba obdavčiti vse nepremičnine nad določeno vrednostjo in z nižjo davčno stopnjo.

Država je pripombe na prej omenjena izhodišča zbirala do letošnjega 25. januarja, do danes pa še niso sestavili predloga zakona o davku na stanovanjske nepremičnine, ki bi ga dali v javno razpravo. Utegne se zgoditi, da ga v mandatu te vlade niti ne bomo videli. Do parlamentarnih volitev je namreč manj kot leto dni, še en davek tik pred volitvami pa vladnim strankam verjetno ne bi bil ravno voda na mlin ...