E-pismo: Kaj bo z INR, če Janša zniža davek na kapitalske dobičke

Individualni naložbeni računi (INR) so bili zamišljeni kot dolgoročna spodbuda za vlaganje Slovencev na kapitalske trge. Njihova glavna prednost je davčna: prvo izplačilo po 15 letih je neobdavčeno, vlagatelju pa pri nakupih in prodajah znotraj računa ni treba sproti oddajati davčnih napovedi, prav tako se ne odtegne davka za prejete dividende slovenskih družb (to pomeni, da prejme bruto dividendo).

Toda nova politična slika odpira hipotetično vprašanje. Po tem, ko je bil z interventnim zakonom davek na dohodek iz oddajanja premoženja v najem znižan s 25 na 15 odstotkov, se upravičeno sprašujemo, ali bi lahko nova koalicija posegla tudi v obdavčitev kapitalskih dobičkov. 

Stranke SDS, Demokrati ter NSi, SLS in Fokus so v koalicijski pogodbi med drugim napovedale davčne olajšave za naložbe v zagonska in hitrorastoča podjetja, spodbujanje skladov tveganega kapitala ter možnost ugodnejše davčne obravnave vlaganj in kapitalskih dobičkov ob izpolnjevanju razvojnih in časovnih pogojev. Kateri pogoji naj bi to bili, za zdaj ni navedeno.

Če bi vlada splošno začetno stopnjo davka na kapitalske dobičke znižala s 25 na 15 odstotkov, bi se razlike med običajnim trgovalnim računom in INR precej zabrisale. Še posebej zato, ker že zdaj velja, da se stopnja davka na kapitalske dobičke z leti znižuje: vsakih pet let za pet odstotnih točk, po 15 letih imetništva posamezne naložbe pa je kapitalski dobiček neobdavčen.

To pomeni, da lahko vlagatelj že pri običajnem trgovalnem računu po 15 letih držanja posamezne naložbe doseže ničelno obdavčitev. Razlika je v tem, da se pri običajnem računu 15-letni rok veže na čas imetništva posamezne naložbe, pri INR pa začne rok za prvo neobdavčeno izplačilo teči že z odprtjem računa.

Produkt še ni zares množično zaživel

Čeprav zakon formalno omogoča vlaganje v delnice, obveznice, ETF-je in vzajemne sklade, so v praksi možnosti za zdaj nekoliko bolj omejene. Vzajemni skladi prek INR še niso zares zaživeli. Trenutno to možnost dejansko ponuja Generali Investments, večina drugih ponudnikov pa jo šele uvaja.

Pri NLB napovedujejo, da bodo vlaganje v vzajemne sklade prek INR omogočili predvidoma v tretjem četrtletju letos oziroma najpozneje do konca leta. Pri OTP banki prav tako napovedujejo uvedbo skladov prek INR.

Podatki Finančne uprave RS (Furs) kažejo, da zanimanje obstaja, a se tempo odpiranja umirja. Do 8. maja je bilo odprtih 8.896 računov INR – marca 6.105, aprila 2.448, maja pa le še 343. Če se bo trend nadaljeval, bo rast števila novih računov postopno upočasnjena.

Če bo nova vlada res znižala kapitalski davek ali uvedla ugodnejšo obravnavo določenih naložb, bo treba znova premisliti tudi vlogo INR. Vprašanje ne bo več samo, ali so davčno ugodni, temveč ali so dovolj uporabni, poceni in dostopni za povprečnega vlagatelja. Davki in stroški lahko namreč bistveno znižajo dolgoročni donos investicije. Vsako zvišanje stroškov za odstotno točko pomeni toliko nižji donos, kar se skozi leta pomnožuje.

Koalicijska pogodba napoveduje spodbujanje vlaganj v zagonska in hitrorastoča podjetja, krepitev domačega tveganega kapitala in možnost ugodnejše davčne obravnave kapitalskih dobičkov. A za zdaj ni jasno, ali bo šlo za ozke olajšave za izbrane razvojne naložbe ali za širšo davčno reformo, ki bi zajela tudi običajne vlagatelje.

Bistvo je preprosto: če kapitalski davek ostane pri 25 odstotkih, (vsaj) davčna prednost INR ostane očitnejša. Če se zniža na 15 odstotkov, se slika precej spremeni. V tem primeru bo njihova uporabnost bolj odvisna od administrativne enostavnosti, stroškov, ponudbe naložb in dejstva, da 15-letni rok, po katerem je izplačilo z INR računa popolnoma oproščeno plačila davka, začne teči že z odprtjem računa. Naj ob tem opozorimo: če si takrat ne izplačate vsega z INR računa, začne na novo teči 15-letni rok za neobdavčeno izplačilo denarja. Če pride do izplačila prej kot v 15 letih, bo obdavčitev dobička 15-odstotna.