E-pismo: Trgi lahko gledajo stran, gospodinjstva ne

Če bi morali ta teden povzeti v eni povedi: vlagatelji kupujejo zgodbo o umirjanju razmer, potrošniki pa že plačujejo posledice vojne.

Po sklenitvi premirja na Bližnjem vzhodu (na sicer trhlih temeljih) so se finančni trgi stabilizirali, osrednji ameriški indeks je celo zabeležil najdaljši niz rasti, a ključni problem ostaja drugje – pri cenah nafte. Ta se po skokih v zadnjih tednih drži pod mejo 100 dolarjev za sod, kar je raven, ki sama po sebi še ne pomeni krize, a bistveno spreminja pričakovanja.

Kot je na dogodku Ljubljanske borze opozoril  Matej Mazi iz NLB Skladov: "Premirje je kršeno in ni povsem dorečeno, ampak obe strani se pogovarjata in obema je pomembno, da se konflikt konča." Prav ta nedorečenost je razlog, da trgi ostajajo relativno mirni – a ne povsem brez previdnosti.

Na delniških trgih se to kaže kot zadržan optimizem. Večjih premikov vlagatelji ne delajo, saj – kot pravi Mazi – "dokler imamo pozitivne gospodarske številke, lahko do neke mere gledamo skozi to vojno kot tudi trg." Energetski sektor ostaja edini jasen zmagovalec, medtem ko so drugi segmenti v zadnjih tednih beležili izgube ali stagnacijo.

Zanimivo je, da tudi tradicionalna varna zavetja niso odigrala svoje vloge. Obveznice so izgubljale vrednost, zlato je padlo za skoraj deset odstotkov, čeprav so napovedi bolj optimistične. "Varnega pristana ni bilo lahko najti," pravi Mazi in dodaja, da so trenutne razmere za vlagatelje prej priložnost kot razlog za umik.

V ozadju pa se že oblikuje nova rotacija kapitala. Tehnologija znova prihaja v ospredje. "Pričakujemo, da se bo začel premik vlagateljev nazaj v tehnologijo," pravi Mazi, ki v umetni inteligenci vidi enega ključnih motorjev prihodnje rasti. Podjetja, ki bodo znala izkoristiti AI in avtomatizacijo, bodo po njegovih besedah med največjimi zmagovalci.

Tudi sanjski začetek leta indeksa domače borze SBITOP, ki je prilezel čez tri tisoč točk, je ustavila vojna na Bližnjem vzhodu. V prvem četrtletju sta jo skupili delnici Cinkarne Celje in Petrola, a poslovni rezultati so dobri, predlogi dividend pa zaenkrat pričakovani. 

"Pričakujemo rasti dividend, dividendno donosnost od treh do šest odstotkov. Povprečno ima indeks nad štiriodstotno dividendno donosnost, kar je še vedno bistveno več kot v tujini," je poudaril Tomislav Apollonio iz OTP Bank. Na primer indeks S & P 500 dosega nekaj nad odstotkom dividendnega donosa.

A če so finančni trgi za zdaj relativno stabilni, realno gospodarstvo ostaja previdno – in se pripravlja na bolečine.

Apollonio je tako poudaril, da se učinki višjih cen energentov šele začenjajo prelivati v širše gospodarstvo: "Če bo nafta ostala blizu 100 dolarjev, se bo pojavila tudi inflacija in del tega gre v višje cene hrane." Poleg tega izpostavlja še logistične zastoje – na prehod Hormuške ožine čaka okoli tisoč ladij, kar pomeni, da težava ni le cena, temveč tudi dobava.

Tu se pokaže ključna razlika med trgi in vsakdanom: medtem ko vlagatelji gledajo pričakovanja, gospodinjstva občutijo realne cene.

Prehod iz borznih grafov v denarnice je neposreden. Višje cene nafte pomenijo dražje gorivo, dražji transport in posledično dražje osnovne dobrine. Po ocenah Evropske konfederacije sindikatov bi se lahko letni stroški energije za gospodinjstva v EU povečali za več kot 1.800 evrov. V Sloveniji bi lahko dodatni strošek dosegel okoli 2.470 evrov, kar pomeni, da bi energija predstavljala skoraj petino vseh izdatkov gospodinjstev.

Ta pritisk je že viden tudi na bencinskih servisih. Cene goriv so dosegle nove vrhove, dizel pa je presegel rekordne ravni iz leta 2022. "Trenutne ocene so, da bi morali že sedaj razmišljati o prelivanju v končne cene hrane tam okrog 10 do 15 odstotkov," je povedala direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS Tatjana Zagorc.

Čeprav se trgi trenutno tolažijo z možnostjo postopnega umirjanja cen, je za potrošnike pomembnejše vprašanje, kako dolgo bodo te ravni vztrajale.

Za zdaj prevladuje scenarij, da se bodo cene nafte po umiritvi razmer začele zniževati, a pot nazaj proti 60 dolarjem za sod je po besedah Apollonia dokaj neverjetna. Tudi ta scenarij temelji na predpostavki, da se konflikt ne bo zaostril – in prav to ostaja največja neznanka.

Ob tem pa se negotovost ne konča pri energentih. V Sloveniji je zaprisegel nov parlament, koalicija pa še ni oblikovana, kar pomeni, da država v trenutku izrazite geopolitične in cenovne nestabilnosti nima povsem operativne izvršne oblasti. Prav v takšnih razmerah, ko so potrebni hitri in usklajeni odzivi – od morebitnih ukrepov za blaženje cen energentov do podpore gospodarstvu – lahko politična praznina pomeni dodatno tveganje.

Medtem ko trgi še vedno stavijo na umirjanje razmer in postopno znižanje cen nafte, realno okolje – od politike do gospodinjstev – postaja vse bolj odvisno od tega, ali se bodo ta pričakovanja dejansko uresničila. Zaenkrat pa še vedno živimo v času, ko tviti in izjave pogosteje premikajo trge kot temeljni ekonomski kazalniki.