Dogovor o dvotedenskem premirju med ZDA in Iranom je dobra novica. Posledice vojne pa bodo ljudje občutili z zamikom oziroma še nekaj časa po zaključku vojne, če se bo premirje obdržalo.
Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) je izračunala, koliko bo vojna na Bližnjem vzhodu življenje evropskim gospodinjstvom podražila življenje. Posledice bi lahko bile pogubne. V konfederaciji sindikatov pozivajo k radikalnim ukrepom, da bi znižali stroške energije. V analizi ugotavljajo, da se bo povprečni račun gospodinjstev zvišal za več kot 1.800 evrov na leto, če bodo trenutne cene vztrajale.
50-odstotno povprečno zvišanje stroškov energije letos bi pomenilo, da se bo povprečni račun za energijo gospodinjstev v EU zvišal s 3.792 evrov na 5.688 evrov. To je dobrih 12 odstotkov celotnih izdatkov gospodinjstev.
Povprečni letni račun za energijo bi v večini držav članic predstavljal več kot 10 odstotkov vseh gospodinjskih izdatkov, v šestih državah članicah pa več kot 15 odstotkov. Povprečni letni račun za energijo bi bil v 11 državah članicah za 2.000 evrov višji.
Slovenska gospodinjstva ob 2.470 evrov
Slovenska gospodinjstva po analizi ETUC namenijo en najvišjih deležev svojih izdatkov energiji. V Sloveniji je znesek na letni ravni pri 4.941 evrih, kar je 11,8 odstotka deleža izdatkov. Večji delež stroškov energije namenijo le še na Poljskem. Če bi povišane cene energentov vztrajale do konca leta, bi slovenskim gospodinjstvom strošek zrasel za 2.470 evrov. To je skoraj šest odstotnih točk več dohodkov, skupno pa bi se delež izdatkov - namenjenih za energijo - povečal na 17,7 odstotka.
Najbolj bi se izdatki za energijo povišali v Luksemburgu – za 2.776 evrov, najmanj pa na Nizozemskem – za 1.057 evrov.
Zato ETUC poziva k ločitvi cen električne energije od plina in povečanju zmogljivosti elektroenergetskega omrežja. Pozivajo tudi k povečanju javnih naložb v infrastrukturo, ustanovitvi orodja za krizno upravljanje, uvedbo davkov na nepričakovane prihodke energetskih podjetij ter začasno prekinitev fiskalnih pravil EU.
Nekateri od teh predlogov že pridobivajo na podpori med prestolnicami EU. Finančni ministri iz Nemčije, Italije in Španije, Portugalske in Avstrije so v pismu, ki so ga prejšnji mesec poslali Evropski komisiji, pozvalo EU, naj "uvede začasni solidarnostni prispevek", podoben dajatvi, ki je bila uvedena za naftna podjetja po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022.
Že pred krizo si 47,5 milijona ljudi v EU, to je približno desetina prebivalstva, ni moglo privoščiti ogrevanja doma. Med temi je 23,7 milijona zaposlenih. Evropa v zadnjih dveh letih že izgublja 27 tisoč delovnih mest v proizvodnji vsak mesec, predvsem zaradi cen energije, opozarja ETUC.
.webp){kind=icon}
