Dobro jutro, četrtkov dan z vami začenjam Aleksandar Lukić, novinar Bloomberg Adria. Ameriški predsednik Donald Trump je v sredinem govoru dejal, da je vojna v Iranu "zelo blizu" konca, hkrati pa napovedal, da ZDA načrtujejo nove napade v naslednjih dveh do treh tednih.
Namesto da bi pomiril trge z zagotovili o hitrem koncu vojne, so nekatere njegove izjave vznemirile. Donosi ameriških državnih obveznic so narasli, dolar se je okrepil, cena nafte se je podražila. Terminske pogodbe na ameriške delnice so padle.
Pismo iranskega predsednika Američanom
Še pred govorom je iranski predsednik Masud Pezeškian objavil pismo Američanom, v katerem jih je pozval, naj "pogledajo onkraj politične retorike in znova premislijo o realnostih iranske preteklosti, sedanjosti ter prizadevanjih za prihodnost, ki ne bi bila zaznamovana s konfrontacijo, temveč z resnico, dostojanstvom in medsebojnim razumevanjem", povzema Bloomberg.
"Odnosi med Iranom in Združenimi državami Amerike ostajajo med najbolj napačno razumljenimi," je še dodal. Iran "v sodobni zgodovini nikoli ni izbral poti agresije, širitve, kolonializma ali dominacije in nikoli ni začel nobene vojne," piše predsednik.
Kako se energetski šok preliva v gospodarstvo?
Dva meseca po začetku vojne na Bližnjem vzhodu se njen vpliv na slovensko gospodarstvo še ni v celoti prelil v poslovanje, a nekateri kazalniki se že obračajo. Stroški energentov in logistike rastejo, inflacijska pričakovanja so se zvišala, podjetja pa opozarjajo na postopno slabšanje konkurenčnosti in omejene možnosti prenosa stroškov na kupce.
Preberite, kakšni so prvi signali iz slovenskih podjetij?
Bodo višje cene nafte okrepile dobičke ali pospešile padec povpraševanja?
Visoka cena nafte danes v veliki meri ni posledica klasičnega razmerja med ponudbo in povpraševanjem, temveč t. i. "vojne premije", kar precej dobro povzema trenutno negotovost na energetskih trgih.
Nafta je tipičen primer cikličnega trga "razcveta in padca", kjer se ponudba ne more prilagoditi dovolj hitro. Za razvoj novih nahajališč so potrebna leta, ko pa projekti končno pridejo na trg, je pogosto že prepozno, saj se cenovni cikel medtem obrne.
Trenutno smo v fazi, kjer visoke cene kratkoročno krepijo dobičke, hkrati pa dolgoročno delujejo kot pospeševalec prehoda v alternative, kot so električna mobilnost in večja energetska učinkovitost.
Analiza: ali lahko alternative fosilnim gorivom dolgoročno nadomestijo nafto in plin?
Kje so zavarovalnice lani služile več – in kje manj
Slovenske zavarovalnice so lani povečale obseg poslovanja, okrepile kapital in večinoma izboljšale dobičkonosnost, pri čemer je panogo poganjalo predvsem mirnejše leto brez večjih škodnih dogodkov.
A pod površjem se kaže jasna razlika: medtem ko so premoženjska zavarovanja beležila močno rast, so se zaradi slabših razmer na finančnih trgih slabše odrezala življenjska zavarovanja.
Američani gredo (znova) proti Luni
Medtem ko na Bližnjem vzhodu rakete padajo na vojaške in civilne cilje, se je začela misija Artemis II, v kateri je bila v vesolje uspešno izstreljena vesoljska ladja s človeško posadko, ki se bo, če bo šlo vse po načrtih, odpravila proti Luni (a na njej tokrat ne bo pristala).
Več o izstrelitvi, vključno z videoposnetki, najdete na povezavi.
Najbolj brano
Delnica Luke Koper skočila za 32 odstotkov - Ljubljanska borza pojasnila, kaj se je zgodilo
"Zaspani" drugi pokojninski steber: Zakaj imajo ljudje raje denar na bankah kot v skladih?
Vzajemna razkrila prve podatke o poslovanju, analitik: 'Razmerje P/B Vzajemne je nelogično visoko'
Podjetja v Sloveniji povečala prihodke, a plačala manj davka - zakaj?
Slovenija v 2025 zaostajala za regijo - kaj ji analitki napovedujejo letos
Danes spremljamo
V Švici bodo objavili podatke o inflaciji. V ZDA bodo objavili podatke o trgovinski bilanci. Uprava Krke bo objavila predlog izplačila dividend. Surs bo objavil podatke o aktivnem in neaktivnem prebivalstvu.