Podjetja v Sloveniji povečala prihodke, a plačala manj davka - zakaj?

Slovenija je lani pobrala manj davka od dobička podjetij, čeprav so ta ustvarila več prihodkov in višje davčne obveznosti. Podatki Finančne uprave Republike Slovenije (Furs) razkrivajo vrzel, ki opozarja na neenakomerno rast gospodarstva in večjo odvisnost javnih financ od nihanj v dobičkih ter davčnih poračunih. Včeraj se je sicer iztekel rok za oddajo ključnih davčnih obračunov za leto 2025.

Furs je v letu 2025 pobral 1,71 milijarde evrov davka od dohodkov pravnih oseb, kar je na prvi pogled presenetljiv rezultat. Znesek je namreč za 10,1 odstotka manjši kot leto prej, čeprav podjetja niso poslovala slabše – nasprotno, ustvarila so več prihodkov in tudi več davčnih obveznosti.

Ključ do razlage je v tako imenovanih poračunih. Leta 2024 so bili ti izjemno visoki, zato je bila primerjalna osnova za leto 2025 višja. Ko se učinek poračunov normalizira, se pokaže bolj realna slika: pobrani davek je še vedno za več kot 23 odstotkov višji kot leta 2023, kar pomeni, da se davčna baza dolgoročno širi.

Več prihodkov, več davka – a tudi več negotovosti

Podrobnejši podatki pokažejo zanimivo odstopanje. Podjetja so v letu 2024 (zadnje razpoložljivo obračunsko leto) ustvarila 180,1 milijarde evrov prihodkov, kar je rahla rast glede na leto prej. Hkrati se je povečalo tudi število oddanih davčnih obračunov, kar kaže na širitev poslovne aktivnosti.

A kljub temu se je davčna osnova nekoliko znižala, medtem ko so se davčne izgube močno povečale. To pomeni, da so podjetja sicer ustvarjala prihodke, vendar ne nujno tudi stabilne dobičke. Del podjetij je imel slabše rezultate, kar je znižalo skupno osnovo za obdavčitev.

Sestava prihodkov razkriva, da slovensko gospodarstvo še vedno sloni na dveh ključnih stebrih: trgovini in industriji. Skupaj ustvarita skoraj polovico vseh prihodkov podjetij. To pomeni, da so gibanja v teh sektorjih ključna za celotno davčno sliko države.

Hkrati se krepi tudi finančni sektor, ki je v letu 2024 beležil izrazito rast. To ni presenetljivo, saj višje obrestne mere praviloma izboljšajo rezultate bank in zavarovalnic.

Na drugi strani pa so nekateri sektorji, predvsem energetika, beležili upad prihodkov. To je posledica umirjanja cen po energetski krizi, kar pomeni, da se izjemni dobički iz preteklih let postopoma normalizirajo.

Ko pogledamo, kdo dejansko plačuje največ davka, se slika nekoliko spremeni. Največji davčni prispevek prihaja iz industrije, finančnega sektorja in trgovine, pri čemer se v zadnjem obdobju povečuje tudi pomen storitvenih dejavnosti, kot so nepremičnine, promet in strokovne storitve. To kaže, da se struktura gospodarstva postopoma spreminja - od tradicionalnih panog k bolj razpršeni, storitveno usmerjeni ekonomiji.

Davčne olajšave: manj prostora za optimizacijo

Pomemben del slike so tudi davčne olajšave in pokrivanje izgub, ki zmanjšujejo davčno osnovo. Leta 2024 so znašale 2,27 milijarde evrov, kar je 12 odstotkov manj kot leto prej. Za leto 2024 je davčno osnovo zmanjševalo 42.053 zavezancev (38 odstotkov vseh davčnih zavezancev, ki so predložili obračune DDPO), kar je za 0,3 odstotka manj kakor leto prej. 

To pomeni, da so podjetja nekoliko manj izkoriščala davčne optimizacije ali pa je bilo za to manj prostora. Posledično se več ustvarjene vrednosti prelije v davčno osnovo.

Če združimo vse podatke, dobimo precej uravnoteženo sliko: slovensko gospodarstvo ostaja stabilno, prihodki rastejo, davčni sistem pa še vedno zagotavlja pomemben vir prihodkov za državo. A hkrati podatki opozarjajo, da se razlike med podjetji povečujejo.