Ali bo svet leta 2025 prišel k pameti?

V zadnjih letih se je izkazalo, da svet, žal, ni izkoristil lekcij pandemije, ki je terjala veliko življenj in povzročila zaustavitev globalnega gospodarstva, predvsem zaradi prekinitev v dobavnih verigah in oteženega trgovanja. Takoj ko je virus popustil in se je gospodarska situacija začela normalizirati, pa je februarja 2022 izbruhnila vojna v Ukrajini, ki je sprožila resno energetsko krizo in znatno zvišanje cen energentov. Temu je sledil inflacijski val zgodovinskih razsežnosti, s katerim se centralne banke po vsem svetu borijo še danes. Prav v trenutku, ko so se cene začele vračati na sprejemljive ravni, so izbruhnili oboroženi spopadi v Izraelu in Gazi, ki so prerasli v novo vojno na Bližnjem vzhodu. Čeprav so se vsi ti dogodki po pandemiji odvijali relativno daleč od naših domov, so močno vplivali na vsakdanje življenje prebivalstva in poslovni sektor v regiji Adria. Vsi smo vsaj nekoliko občutili podražitve električne energije in osnovnih živil, katerih cene se nikoli niso vrnile na ravni pred krizo. 

Hkrati ne smemo pozabiti, da v tistem drugem, 'spletnem svetu', tiho tli vojna, v kateri države in posamezniki uporabljajo kibernetske napade, vohunske programe in dezinformacije, da bi dosegli politične ali gospodarske cilje. Ker lahko geopolitični dogodki povzročijo tektonske premike, ki prej ali slej vplivajo na vsakega posameznika, podjetje in državo v regiji, smo analizirali pet največjih geopolitičnih tveganj za leto 2025, ki bi lahko na tak ali drugačen način prizadela regionalno gospodarstvo in otežila naše vsakdanje življenje. 

1. Globalna trgovinska vojna 

Med največjimi globalnimi geopolitičnimi tveganji v letu 2025 je nedvomno grožnja izbruha trgovinske vojne, ki že nekaj časa tli v svetu, predvsem zaradi zaostrenega rivalstva med ZDA in Kitajsko. To geopolitično napetost, ki izvira iz gospodarskega, tehnološkega in vojaškega tekmovanja, bi lahko dodatno zaostrila vrnitev novega starega ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Belo hišo. ZDA so že uvedle vrsto prepovedi izvoza visokotehnoloških izdelkov na Kitajsko, predvsem polprevodnikov in čipov, na kar je azijski velikan nedavno odgovoril s prepovedjo izvoza ključnih surovin, kot sta galij in germanij, ki sta ključnega pomena za tehnološki sektor. Trump je že napovedal, da bo ena od njegovih prvih odločitev po inavguraciji znatno zvišanje carin na uvoz iz Kitajske, Mehike in Kanade. 

Bloomberg

 

Posledice morebitnega neposrednega konflikta med ZDA in Kitajsko ali celo dolgotrajne blokade bodo odmevale v globalnih dobavnih verigah, na mednarodnih trgih in v globalnih varnostnih okvirih. Po drugi strani pa sta tudi Evropska unija in Kitajska začeli povečevati carine – EU na kitajske avtomobile, Kitajska pa na evropski alkohol. Nejasno ostaja, ali bo Trump izpolnil obljubo o zvišanju carin tudi za države Evropske unije, kar bi zagotovo dodatno zaostrilo trgovinsko vojno. 

Globalno svetovalno podjetje Control Risks, specializirano za pomoč organizacijam v nestabilnih razmerah, opozarja, da je globalna trgovinska vojna eno od največjih tveganj za leto 2025. Opozarjajo, da bodo morala podjetja v luči naraščajočih trgovinskih napetosti svoje dobavne verige narediti odpornejše proti geopolitičnim spremembam. 

"To pomeni razumevanje dobavnih verig glede na njihovo trenutno in prihodnjo geopolitično izpostavljenost – ne le operativnih, regulatornih ali tveganj integritete. Podjetja morajo znati prepoznati nove scenarije, ki bi lahko ogrozili ključne odnose z dobavitelji ali strankami," svetujejo v podjetju. 

Glede na to, da so države regije Adria razmeroma majhna in odprta gospodarstva, katerih uspešnost močno temelji na uvozu in izvozu, bi lahko imele kakršne koli ovire v globalnih dobavnih verigah ali nove trgovinske ovire v prihodnjem letu znaten negativen vpliv na regijo. 

2. Rusko-ukrajinski konflikt 

Konflikt med Rusijo in Ukrajino, ki se je začel z rusko invazijo leta 2022, se bo zelo verjetno nadaljeval tudi prihodnje leto. Čeprav so začetne faze vojne pokazale izjemno odpornost Ukrajine, ki jo podpirajo zahodne sile, pa dolgotrajnost konflikta povečuje grožnjo destabilizacije širšega vzhodnoevropskega območja in tveganje za prerast v obsežnejši evropski konflikt. Tveganje nadaljnje eskalacije je še zlasti izrazito zaradi vojaških dejavnosti in ruske retorike. Moskva širitev Nata proti vzhodu, še zlasti morebitno članstvo Ukrajine v Natu, dojema kot neposredno grožnjo svoji sferi vpliva. Ta geopolitični boj se ne bije le na bojišču, temveč tudi v širšem strateškem, gospodarskem in diplomatskem kontekstu, vključno z energetsko odvisnostjo in kibernetsko varnostjo. 

Leto 2025 bi lahko zaradi trajanja tega konflikta prineslo preoblikovanje zavezništev po Evropi in Zahodu. Države srednje in vzhodne Evrope, zlasti tiste, ki mejijo na Rusijo, bodo verjetno ostale v stanju večje pripravljenosti, kar bi lahko vodilo v oboroževalno tekmo v regiji. Hkrati bi gospodarski pretresi, zlasti na energetskih trgih, dodatno obremenili evropska in regionalna gospodarstva. Ruski izvoz energije je že bil predmet sporov, vojna pa bi lahko povzročila nadaljnje energetsko pomanjkanje, zvišanje cen in gospodarsko nestabilnost. Poleg tega bi vse večje zanašanje Rusije na Kitajsko kot strateškega partnerja lahko preoblikovalo geopolitični red. Zavezništvo med tema dvema velesilama bi lahko spremenilo globalno ravnotežje moči in zmanjšalo vpliv zahodnih držav. 

Po poročilu Blackrock Investment Instituta, dela ene največjih svetovnih investicijskih družb Blackrock, je morebitni konflikt med Rusijo in Natom ocenjen kot scenarij z visokim tveganjem. 

Naša regija je že občutila posledice energetske krize, ki je bila neposredna posledica vojne v Ukrajini, morebitna eskalacija oboroženih spopadov pa bi poleg poslabšanja gospodarskega položaja lahko postala resna varnostna grožnja. 

Bloomberg Mercury

 

3. Nestabilnost na Bližnjem vzhodu 

Čeprav občasno prihaja do krajših ali daljših obdobij miru, Bližnji vzhod ostaja trajen vir geopolitičnega tveganja, kar bo zagotovo veljalo tudi za leto 2025. Oboroženi spopadi v Gazi, ki so bili odziv na teroristični napad na Izrael, so hitro prerasli v konflikt z Iranom oziroma v odprto vojno z njegovimi zavezniki. Poleg pomanjkanja politične rešitve za prihodnost Gaze v ozadju tega konflikta tli še resnejša grožnja – stare jedrske ambicije Irana. 

Iranski jedrski program je že dolgo časa vir nesoglasij med Islamsko republiko in Zahodom. Vse bolj se zdi, da bi Iran lahko kmalu imel sposobnost izdelave jedrskega orožja, kar bi drastično spremenilo ravnotežje moči v regiji in morebiti sprožilo jedrsko oboroževalno tekmo v državah, kot sta Savdska Arabija in Turčija. Potencial za vojaški konflikt z Iranom ostaja velik, zlasti ker Izrael in ZDA jasno sporočata, da jedrskega orožja v tej državi ne bosta tolerirala. Vojaški napad na iranske jedrske obrate bi verjetno povzročil maščevalne akcije, kar bi destabiliziralo celoten Bližnji vzhod. 

Morebitna eskalacija bi imela resne posledice za globalne naftne trge, saj je Bližnji vzhod ključen vir tega energenta. 

Čeprav države regije Adria nimajo pomembnejših gospodarskih vezi z državami Bližnjega vzhoda, bi se vsaka negativna sprememba na naftnih trgih odrazila v višjih cenah naftnih derivatov, kar bi dodatno obremenilo regionalno gospodarstvo. 

Fragmentiran globalni red 

Ko gre za vpliv oboroženih konfliktov na globalni ravni, je zanimiv vpogled Samirja Sarana, predsednika Fundacije za raziskovanje opazovanj (ORF), ki ga je nedavno objavil Svetovni gospodarski forum. Saran poudarja, da so trenutni konflikti – vojna Rusije v Ukrajini in spopad med Izraelom in Hamasom v Gazi – rezultat dolgoletnih napetosti. 

"Dejstvo, da so se ti konflikti nenadoma zaostrili, kaže, da je globalni varnostni red preveč razdrobljen, da bi lahko ohranjal ali vzpostavljal mir. V tem kontekstu, ko je spoštovanje univerzalnih vrednot nemogoče in obstoječi red razpada, bodo voditelji prisiljeni priznati omejitve svojega vpliva in svojih zavezništev," pojasnjuje Saran. 

Dodal je, da se bodo morali voditelji spopasti z naslednjimi vprašanji: Kako premagati razkole, da bi preprečili nadaljnje konflikte? Ali so voditelji pripravljeni sprejeti omejitve svoje moči in prevzeti odgovornost za ustvarjanje miru? Katera so minimalna področja dogovora, ki bi lahko spodbudila napredek in preprečila nazadovanje? 

4. Tehnološka in kibernetska tveganja 

Hiter tehnološki napredek, zlasti na področjih umetne inteligence, kibernetske varnosti in biotehnologije, bo po pričakovanjih še naprej oblikoval globalni red leta 2025, vendar hkrati prinaša nove resne grožnje. Kibernetske grožnje se bodo verjetno stopnjevale, saj vse več državnih in nedržavnih akterjev uporablja kibernetska orodja za uresničevanje svojih interesov, destabilizacijo gospodarstev in spodkopavanje politične stabilnosti. 

Posebno visoko tveganje prinaša kibernetska vojna med velikimi silami, zlasti med ZDA, Kitajsko in Rusijo. Napadi na ključne infrastrukture, kot so energetska omrežja, finančni sistemi in vojaški objekti, bi lahko imeli katastrofalne posledice, destabilizirali vlade in gospodarstva. Vse več uporabe umetne inteligence in avtonomnih sistemov še dodatno povečuje tveganja, saj bi vojskovanje, ki temelji na umetni inteligenci, lahko otežilo predvidevanje in nadzorovanje eskalacij. Poleg tega uporaba biotehnologije za ustvarjanje virusov ali drugih bioloških agensov uvaja tveganje biološkega vojskovanja. Bioteroristični napad ali nenamerno sproščanje laboratorijsko razvitega patogena bi lahko imelo katastrofalne posledice za globalno zdravje in stabilnost. 

Po ocenah Blackrock Investment Instituta bi lahko naraščajoča geopolitična tekmovalnost povzročila povečanje obsega in kompleksnosti kibernetskih napadov. Medtem pa svetovalno podjetje Control Risks izpostavlja, da zaradi stopnjevanja konfliktov v Evropi in na Bližnjem vzhodu državni akterji opuščajo dosedanje norme vedenja v digitalnem prostoru. 

"Z vstopom v leto 2025, ko bodo prekoračene številne rdeče črte, bodo državni akterji še naprej izvajali sistematično destruktivne kibernetske operacije proti ključni infrastrukturi in centraliziranim tehnološkim ponudnikom, da bi pridobili vojaško, politično in gospodarsko prednost pred nasprotniki," opozarjajo iz podjetja. 

Depositphotos

 

5. Podnebne spremembe in boj za vire 

Podnebne spremembe ostajajo ena največjih geopolitičnih groženj, saj postajajo njihovi učinki vse bolj izraziti in razširjeni. Nedavna energetska kriza je na žalost pokazala, kako krhke so politične obljube in načrti za zmanjšanje škodljivih emisij toplogrednih plinov. Številne države so se vrnile k premogu kot glavnemu viru za proizvodnjo električne energije in so še daleč od doseganja ciljev za zmanjšanje emisij. 

Skladno z meritvami službe Copernicus za podnebne spremembe, je bilo leto 2024 doslej najtoplejše, s povprečno temperaturo za 1,55 °C nad predindustrijsko ravnjo. Čeprav je Pariški sporazum pozival k omejitvi globalnega segrevanja na največ 2 °C – idealno pa na 1,5 °C – nad temperaturami z začetka industrijske revolucije, je svet še daleč od tega cilja. 

Višanje temperatur prinaša ekstremne vremenske pojave, ki jim človeštvo doslej še ni bilo priča. Močne nevihte in poplave, kot smo jih videli v ZDA in Evropi, kjer je Španija zadnji primer, so jasen pokazatelj teh negativnih vplivov, ki poleg človeških žrtev povzročajo ogromno gospodarsko škodo. 

Podnebne spremembe lahko pripeljejo tudi do izčrpavanja naravnih virov in konfliktov glede dostopa do osnovnih virov, kot so voda, energija in hrana. Analitiki napovedujejo, da bo ena od najpomembnejših posledic podnebnih sprememb v bližnji prihodnosti boj za sladko vodo. Upad globalnih zalog vode ogroža države v regijah z njenim pomanjkanjem, kot so Bližnji vzhod, južna Azija in deli podsaharske Afrike. 

Arktika pa predstavlja še eno območje naraščajoče geopolitične zaskrbljenosti. Taljenje ledu omogoča nove pomorske poti in omogoča dostop do prej nedostopnih naravnih virov. Države, kot so Rusija, Kanada in ZDA, se že pozicionirajo za uveljavljanje teritorialnih pravic na Arktiki, kar bi lahko privedlo do ozemeljskih sporov in morebitnih konfliktov glede dostopa do virov, kot so nafta, plin in minerali. 

Težave, ki jih ne smemo spregledati 

Čeprav niso med največjimi, svetu grozijo tudi druga tveganja, ki lahko sprožijo neželene posledice na globalni ravni. Ne smemo prezreti opozoril mednarodnih finančnih institucij, da se številne države, tako v razvitih kot nerazvitih delih sveta, soočajo z nevzdržnimi dolžniškimi obremenitvami. Če te države ne bodo sposobne poravnati svojih dolgov, lahko pride do verižnih neizpolnitev obveznosti, kar bi povzročilo gospodarsko krizo, družbene nemire in politično nestabilnost. Takšna gospodarska nestabilnost bi lahko dodatno zaostrila mednarodne odnose, še zlasti v regijah, ki so že zdaj politično krhke. 

Vse več populističnih in avtokratskih voditeljev po svetu je prav tako pomembno geopolitično tveganje v letu 2025. Z naraščanjem ekonomskih neenakosti in poglabljanjem političnih razhajanj populistična gibanja krepijo svojo moč v številnih državah, zlasti v Evropi, Ameriki in Aziji. Ta gibanja, pogosto podžgana z nacionalizmom in protiglobalističnimi stališči, grozijo, da bodo destabilizirala demokratične institucije in ustvarjala razkol v mednarodnih zavezništvih, kar otežuje sodelovanje pri ključnih globalnih vprašanjih, kot so podnebne spremembe, trgovina in varnost. 

Nihče ne more z gotovostjo napovedati, katero od teh tveganj se bo razvilo v globalno krizo, vendar njihova medsebojna povezanost jasno kaže, da svet vstopa v obdobje večje negotovosti. Sposobnost mednarodnih institucij, velikih in regionalnih sil za soočanje s temi izzivi, bo odločilna pri tem, ali bo svetu uspelo preprečiti katastrofalne izide ali bomo vstopili v obdobje geopolitičnih pretresov, ki bodo zaznamovali to stoletje.