Mercosur: Avtomobilisti ga pozdravljajo, kmetje zavračajo, Golob potihoma podpira

"Ta dogovor je zmaga za Evropo," je ob zgodovinskem trgovinskem sporazumu med Evropsko unijo in državami Mercosurja v začetku decembra dejala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen.

Najobsežnejši trgovinski sporazum EU, ki zadeva 60 tisoč evropskih podjetij in povezuje 750 milijonov ljudi, je predsednica v urugvajskem Montevideu sklenila le nekaj dni po začetku njenega drugega mandata na čelu komisije. Sporazum z državami je plod več kot četrt stoletja pogajanj med Brusljem in južnoameriškimi državami pristopnicami Argentino, Brazilijo, Urugvajem in Paragvajem.

Von der Leyen je kot poglavitne prednosti sporazuma, ki naj bi gospodarstvom članic EU zagotovil enostavnejši in cenejši dostop do novih globalnih trgov, izpostavila nižje carine, poenostavljene carinske postopke in prednosti dostopa do določenih kritičnih surovin. Takšnih, kakršen je denimo litij, ki ga predsednica potrebuje za realizacijo zelenega obrata EU, s katerim naj bi blok v globalni ekonomski tekmi postal konkurenčnejši.

Čeprav gre za dogovor, ki po besedah predstojnice katedre za mednarodno ekonomijo in poslovanje na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Katje Zajc Kejžar, prinaša "zavezo k bolj prosti trgovini", namreč njegove implikacije bistveno presegajo ozke okvirje trgovine.

Ne samo trgovina, tudi geopolitika

V času, ko novi predsednik ZDA Donald Trump napoveduje zaostritev carinske vojne z globalnimi tekmeci, med katerimi je tudi EU, ki pa je tudi sama proti Kitajski uvedla povišane carine na električna vozila, imajo takšne povezave tudi geoekonomske posledice.

Z Mercosurjem se namreč EU naposled na svetovnem geopolitičnem zemljevidu uveljavlja kot pomembnejši igralec, ki tako kot ZDA in Kitajska sklepa strateška zavezništva. "V času geopolitičnih tveganj in groženj carinskih vojn so tovrstni sporazumi dobrodošla stabilnost," širši kontekst sklepanja zavezništev z državami globalnega juga opredeli Zajc Kejžar. "Ni naključje, da je po dolgotrajnih pogajanjih prišlo do dogovora ravno zdaj," pojasnjuje, saj se krepijo "Trumpove grožnje z uvedbo visokih carin".

Poleg tega pa je treba Mercosur razumeti tudi "kot odziv na hitro širitev kitajske trgovine in naložb v Latinski Ameriki, ki je postala njihova glavna trgovinska partnerica", pravi strokovnjakinja.

Zajc Kejžar: Priložnosti za slovenska podjetja

Sporazum naj bi na eni strani južnoameriškim državam omogočil povečanje izvoza govedine, perutnine in sladkorja v EU, saj bo pri tem manj omejitev. Po drugi plati pa bi države članice EU v Južno Ameriko lažje izvažale avtomobile, stroje in farmacevtske proizvode. Mercosur je deseti največji partner EU pri blagovni menjavi, kažejo podatki Eurostata.

"Trgi držav članic Mercosur so precej zaščiteni, tako da je potencialni vpliv sporazuma velik," napoveduje strokovnjakinja. Na uvožene evropske izdelke so doslej veljale relativno visoke, v nekaterih primerih tudi do 35-odstotne, carine. Zlasti drakonske so za avtomobile, oblačila in usnjeno obutev, pravi ekonomistka.

Koristi od sporazuma pa si lahko ne nazadnje obeta tudi Slovenija, saj ta domačim podjetjem "odpira priložnosti na velikem trgu štirih držav, katerega potencial slovenska podjetja še niso polno izkoristila". Sporazum je več kot le prostotrgovinski sporazum, saj predvideva tudi odpravo necarinskih ovir, ki podjetjem omogočajo "lažji dostop do javnih naročil, storitvenega sektorja in ključnih surovin", dodaja.

A čeprav je bil ta po 25 letih v začetku decembra le dogovorjen, ga morajo ratificirati še članice EU. Neuradno naj bi Slovenija sicer dogovor podpirala, njegovo ratifikacijo v Svetu EU pa lahko zavrejo glasovi štirih držav, ki zajemajo 35 odstotkov prebivalstva EU.

Na pristojnem ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport so pojasnili, da Slovenija še nima izdelanega stališča do sporazuma, češ da ga bodo pripravili, "ko bodo prejeli dogovorjena besedila in jih proučili s pristojnimi ministrstvi". Zato do takrat tudi ne morejo z gotovostjo trditi o morebitnih učinkih sporazuma na gospodarstvo, dodajajo.

"Sporazum bo odpravil uvozne dajatve na več kot 90 odstotkov blaga EU, izvoženega v države Mercosur, vključno z avtomobili in farmacevtskimi proizvodi," o pozitivnih vplivih dodaja strokovnjakinja.

Razklana EU

Kot kažejo odzivi drugih članic, pa je EU daleč od poenotenega glasu glede opredelitve do sporazuma. O tem, kako razklane so države, najbolj nazorno pričajo razhajanja med jedrnima članicama Francijo in Nemčijo.

Medtem ko je Pariz zaradi grožnje francoskemu kmetijstvu velik nasprotnik sporazuma, ga Berlin na račun avtomobilske industrije pozdravlja. "Premagana je pomembna ovira za sklenitev dogovora. To bo ustvarilo prosti trg za več kot 700 milijonov ljudi ter povečalo rast in konkurenčnost," je o sporazumu na omrežju X zapisal nemški kancler Olaf Scholz.

"Na uvozni strani sporazum prinaša odpravo carin, tudi pri uvozu kmetijskih proizvodov, kjer imajo države Mercosurja primerjalne prednosti," ozadje francoskega nasprotovanja, ki se mu po navedbah Politica pridružujejo še Poljska, Avstrija in Irska, pojasnjuje Zajc Kejžar. "To pomeni večji konkurenčni pritisk v kmetijstvu, kar je eden od glavnih razlogov za nasprotovanje nekaterih držav članic," dodaja.

KGZS: Sporazum na škodo slovenskega kmeta

Prav zaradi tega mu nasprotujejo tudi na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), kjer pravijo, da ta "predvideva liberalizacijo trgovine s kmetijskimi pridelki, ki niso pridelani z upoštevanjem enakih okoljskih standardov pridelave kot v EU". Predsednik zbornice Jože Podgoršek je za Bloomberg Adria dejal, "da bo sporazum zagotovo sklenjen na račun evropskih kmetov, zato zagovarjamo stališče, da Slovenija nasprotuje sporazumu, ki je škodljiv tudi za domačega kmeta".

EU kmetom postavlja stroge zahteve, zato je hrana visokokakovostna, pravijo na zbornici. Živila, ki bodo prišla na slovenski trg iz Južne Amerike, bodo cenejša in slabše kakovosti kot živila slovenskih kmetov, pojasnjujejo.

Podgoršek izpostavlja, da "od naših kmetov ne moremo pričakovati spoštovanja okoljskih standardov in s tem povezanih višjih stroškov, hkrati pa na police spuščamo hrano, ki je pridelana po nižjih standardih". Pozivom slovenske vlade k blokadi sporazuma so se pridružili tudi v Združenju slovenske kmečke iniciative, saj je bila to tudi ena od protestnih zahtev, ki je kmete v začetku leta pognala na ulice.

Ob tem Zajc Kejžar poudarja, da sporazum "vključuje tudi zaveze visokim delovnim standardom ter spoštovanju Pariškega podnebnega sporazuma kot tudi ukrepom za preprečevanje krčenja gozdov."

Avtomobilisti: Pozitiven vpliv na domače dobavitelje

Medtem ko kmetje povzemajo stališča nasprotnikov sporazuma, pa se v interesih avtomobilske industrije odražajo stališča njegovih zagovornikov. "Sklenitev tega sporazuma bo prispevala h krepitvi globalne konkurenčnosti evropskih avtomobilskih proizvajalcev z odpravo visokih carin in tehničnih trgovinskih ovir pri njihovem izvozu na trg Mercosur," je izjavila Sigrid de Vries, generalna direktorica Evropskega združenja avtomobilskih proizvajalcev (ACEA).

Pozitivni oceni se pridružujejo tudi pri avtomobilskem grozdu ACS, kjer so za Bloomberg Adria povedali, da sporazum sicer prinaša predvsem "pozitivne posledice za EU-proizvajalce vozil, a da bodo te čutili tudi členi v dobaviteljski verigi, v katero so vpeta domača podjetja''. Spomnimo, da si domači proizvajalci pod okriljem ASC skupaj z vlado močno prizadevajo za vstope na razvijajoče trge.

Med slednje se poleg Savdske Arabije in Indije, o čemer smo pisali pred dnevi, uvrščajo tudi obetavni južnoameriški trgi, kjer so evropski avtomobilski partnerji sicer že prisotni. Nemški gigant Volkswagen ima denimo v Braziliji štiri obrate, za katere je letos po navedbah agencije Reuters napovedal dodatne naložbe v vrednosti 1,8 milijarde evrov.