Trump 2.0: Od najbogatejšega zemljana do teoretikov zarote in starokopitnih jastrebov

"Najbolj značilen element Donalda Trumpa kot politika je nepredvidljivost," je pred nekaj časa zapisal Bloombergov urednik Edward Harrison. Čez dober mesec dni, 20. januarja, bomo ob uradni vrnitvi nekoč odpisanega slovenskega zeta lahko naposled videli, kakšna nepredvidljivost nas prihodnja štiri leta zares čaka.

Kljub temu pa je novi stari predsednik na nekatere ključne položaje svoje prihajajoče administracije postavil ljudi, katerih zgodovino bi lahko opisali s protipomenko nepredvidljivosti. Četudi je Trump nekonvencionalen, je republikanec določena pomembna ministrska mesta prepustil izjemno konvencionalnim imenom.

Kaj lahko torej pričakujemo od Trumpa 2.0, zdaj ko so skoraj vsa imena nove administracije bolj ali manj poznana?

Senca Elona Muska

"Analize posameznih imenovanj nam bolj malo povedo o tem, kakšna bo politika Trumpove administracije pri tem ali onem vprašanju," opozori nekdanji diplomat Denis Mancevič, "prej nas lahko zavedejo in zmedejo, kar je lahko tudi njihov namen."

Mancevič pove, da je Trump že v prvem mandatu pokazal, da z lahkoto zamenja bližnje sodelavce, če se ti distancirajo od njegovih stališč ali pa poskušajo biti bolj neodvisni. "V drugem mandatu bo tega še več, Trump pa bo še bolj samozavesten in se bo manj naslanjal na strokovna ali argumentirana mnenja posameznih članov administracije, sploh če bodo v nasprotju z njegovimi prepričanji."

"Nekateri najbolj vplivni in ključni odločevalci nove administracije bodo tisti, ki formalno ne bodo zasedali ministrskih stolčkov," poudarja Mancevič, ki omeni milijarderja Elona Muska.

Bloomberg Mercury

 

Muskovo premoženje je po izvolitvi strmo naraslo, saj vlagatelji stavijo, da bodo njegove tesne vezi z administracijo koristile njegovim podjetjem. Trumpov tako imenovani "prvi prijatelj" se je med volitvami pojavljal na številnih shodih in doniral skoraj 240 milijonov dolarjev organizaciji America PAC, ki jo je ustanovil v podporo novoizvoljenemu predsedniku.

Prvi mož Tesle, ki po inavguraciji novoizvoljenega predsednika še vedno ne bo imel nobenih zakonskih vladnih pooblastil, bo imel vodilno vlogo v svetovalnem odboru, imenovanem Oddelek za vladno učinkovitost, pa mu bo omogočal le izdajanje odločno oblikovanih memorandumov, je poročal MSNBC.

Nekdanji svetovalec Bele hiše za nacionalno varnost John Bolton je konec tedna v intervjuju za ameriško televizijo CNN dejal, da se Musk vede kot podpredsednik, saj sodeluje na sestankih in pri klicih s svetovnimi voditelji.

"Ljudje, kot je Musk, bodo izkoristili Trumpov stil vodenja in načrtni politični kaos za zasledovanje svojih (poslovnih) ciljev, tudi mimo formalnih političnih kanalov in procesov odločanja," doda Mancevič.

Od konvencionalnih imen …

Dobre novice za etablirane politične kroge v Washingtonu pomenijo nekatera imenovanja na zunanjepolitičnem in finančnem področju.

Omenimo naprej človeka, ki bo vodil zunanjo politiko največjega gospodarstva na svetu, floridskega senatorja Marca Rubia. Prvič, Rubio je medijem znana oseba. V ameriškem senatu sedi že skoraj 14 let, v dirki za Belo hišo leta 2016 pa je celo agresivno pristopil proti Trumpu, ki ga je okrcal kot "malega Marca".

Bloomberg

 

V zadnjih letih se je trikratni senator iz neokonservativca prelevil v Trumpovega privrženca, številni tradicionalni republikanci pa ga vidijo kot političnega pragmatika. Rubio slovi predvsem po svojih jastrebovskih stališčih do nekaterih antagonističnih držav, kot so Kitajska, Iran, Venezuela in Kuba.

Rubiu se v konvencionalnosti pridružuje tudi kongresnik Michael Waltz, ki bo od 20. januarja zasedal mesto svetovalca za nacionalno varnost.

Obe imenovanji sta pomirili čezatlantske zaveznice Združenih držav, saj se kandidata v svojih nazorih predvsem glede Rusije in Nata razlikujeta od Trumpa. V preteklosti sta bila tudi odprta za sodelovanje z demokrati, prinašata pa slabše napovedi za sodelovanje s Kitajsko in Iranom.

Pri izbiri finančnega ministra se je novoizvoljeni predsednik obrnil na neideološkega direktorja hedge sklada Scotta Bessenta, pri čemer je Bloomberg zapisal, da je Wall Street edina institucija, ki je Trump ni želel razburiti.

Čeprav je Bessent nakazal, da bo podprl carinske načrte in se boril za podaljšanje Trumpovega znižanja davkov, Wall Street pričakuje, da bo dal prednost gospodarski in tržni stabilnosti pred nabiranjem političnih točk. Bessent je tudi izjavil, da vidi Trumpove predloge carin kot dobro pogajalsko orodje, in ne kot katalizator trgovinske vojne.

Si lahko trgovinske partnerice ZDA oddahnejo? Mancevič meni, da ne, saj Trump dokaj konsistentno zagovarja, da so carine njegovo najljubše zunanjepolitično orožje. Nekdanji diplomat meni, da je povsem možno, da bo Trump zaostril zahteve do skrajne meje, da bi nato dobil velike koncesije trgovinskih partneric, pri čemer omeni večje izdatke evropskih članic zveze Nato za obrambo in kaj drugega v primeru Mehike.

"Tveganje carinskih vojn, ki se bodo nato stopnjevale še v polne trgovinske, je veliko in povsem realno. Nič ne pomaga, če se Trump zaveda, da bodo takšne vojne imele negativni učinek tudi na gospodarstvo ZDA, vendar je ključno, da bodo drugi izgubili več, ZDA pa manj," razmišlja Mancevič.

... do teoretikov zarot

Bloomberg

 

Stran od konvencionalnih imen, kot so Rubio, Waltz in Bessent, pa so se v kadrovski zmesi znašla še nekatera nekonvencionalna, celo kontroverzna imena. Najbolj v oči bode nečak legendarnega demokratskega predsednika Joha F. Kennedyja, cepilni skeptik in teoretik zarot Robert F. Kennedy mlajši.

Nekaj prahu sta dvignili tudi imenovanji nekdanje demokratske kongresnice Tulsi Gabbard za direktorico ameriških obveščevalnih služb, ki je na vrhuncu sirske državljanske vojne na lastno pest obiskala avtokrata Bašarja al Asada in v javnosti širila kremeljsko propagando o Ukrajini, ter nekdanjega televizijskega voditelja in veterana Peta Hegsetha za obrambnega ministra.

Medtem ko nekateri opazovalci ameriških političnih iger menijo, da gre pri teh imenovanjih za logičen niz zahval in vrnjenih uslug za pomoč pri volilni kampanji, Mancevič poleg lojalnosti omeni dva pomembna dejavnika.

"Večina omenjenih kontroverznih imen ne pripada etabliranim in močnim političnim strujam ali republikanskim elitam, kar je za Trumpa pomembno, saj se bodo bolj naslanjali nanj in je manjše tveganje soliranja za njegovim hrbtom ali poskusov vodenja politik, s katerimi se morebiti sam ne strinja," razmišlja nekdanji diplomat.

Drugi pomembni dejavnik pa je po Mancevičevem mnenju dejstvo, da Trump pri uresničevanju svojega političnega programa, ki je v številnih točkah tako skrajen, da je lahko sporen za marsikaterega republikanca iz strankarske sredine, potrebuje omenjene ljudi. "Ne samo da niso del uveljavljenih strankarskih elit in omrežij, ampak so lahko tudi odlični fanatiki in zagovorniki politik, ki so še tako sporne in bodo lahko ameriško družbo še bolj razklale," sklene.