Trump se je vrnil. In kaj zdaj?

Svet se je 6. novembra prebudil v novo staro realnost. Dan prej so ameriški državljani z veliko večino glasovali za nekdanjega predsednika Donalda Trumpa, ki je tako postal 47. predsednik Združenih držav Amerike (ZDA). Ali bi nas v Evropi moralo skrbeti zaradi Trumpove vrnitve? 

V iskanju odgovora na vprašanje, kaj Trump 2.0 prinaša na gospodarskem in zunanjepolitičnem področju, se mora Evropa – in z njo tudi celotna regija Adria – ozreti na njegov prvi mandat. Takrat se je republikanec spogledoval z umikom ZDA iz Nata in odkrito grozil nekaterim evropskim zaveznikom. Popuščal ni niti na gospodarskem področju, kjer je uvedel carine na evropsko jeklo in aluminij. 

Vendar se predvolilna retorika pogosto zelo razlikuje od vodenja države, zato je po mnenju strokovnjaka za geopolitiko in nekdanjega diplomata Denisa Manceviča "treba Trumpove napovedi jemati z rezervo in jih obravnavati predvsem v kontekstu volitev". 

Ne glede na to, ali gre za predvolilno retoriko ali ne, so evropski odločevalci in direktorji izvoznih podjetij večinoma zaskrbljeni zaradi napovedi 60-odstotnih carin na blago iz Kitajske ter carin od 10 do 20 odstotkov na blago iz drugih držav. "Če bi bili takšni ukrepi dejansko izvedeni, bi povzročili enega največjih trgovinskih šokov v zgodovini," pravi Mancevič, ki meni, da bi 10-odstotne carine dodatno poslabšale konkurenčnost evropskih proizvajalcev in hkrati škodovale interesom nekaterih ameriških izvoznikov. 

Ekonomisti banke ABN AMRO verjamejo, da bi splošne uvozne carine v višini 10 odstotkov zmanjšale letni izvoz evrskega območja v ZDA, ki obsega 460 milijard evrov, za skoraj tretjino, kar bi v treh letih zmanjšalo proizvodnjo za 1,5 odstotne točke. 

Tomaž Deželan s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani pravi, da bi direktorji evropskih izvoznih podjetij morali Trumpove napovedi jemati zelo resno, in omenja nemško avtomobilsko industrijo, ki jo nekdanji predsednik namerava "precej prizadeti". Ta sektor nemškega gospodarstva se že zdaj srečuje s številnimi pritiski, medtem ko se država trudi iziti iz gospodarske in politične krize, v kateri se je znašla. Nedavni razpad tamkajšnje vladne koalicije je sledil večtedenskim notranjim sporom glede načinov za spodbujanje rasti nemškega gospodarstva. 

Številna podjetja v regiji Adria so prav tako odvisna od uspeha nemške avtomobilske industrije, na katero bi posredno vplivale Trumpove carine. 

"Težave v nemški avtomobilski industriji kažejo na širše težave v celotnem industrijskem sektorju, saj gre za eno strateško najpomembnejših gospodarskih panog te države, medtem ko smo pri nas ustvarili ekosistem, ki večinoma vključuje dobavitelje z različno stopnjo dodane vrednosti: od, po domače rečeno, ovijanja kablov do na primer delov za električne baterije," je poudaril profesor z Ekonomske fakultete v Beogradu Dušan Marković. 

Dobavitelji se zdaj, kot pravi, soočajo s tem, da Volkswagen prvič v zgodovini zapira obrat v Nemčiji in da prodaja upada, pri tem pa nimajo alternative, saj je zelo težko prodreti v dobaviteljsko verigo kitajskih podjetij. 

"Evropska komisija se že pripravlja na možne povračilne ukrepe, da bi Trumpa čim prej pritegnila za pogajalsko mizo. Leta 2018 ni bila pripravljena na carine na evropsko jeklo in aluminij in ni popolnoma odgovorila s protiukrepi," pravi politolog Deželan. "Trump si želi odgovoriti tudi na visoke kazni, ki jih ameriški tehnološki velikani plačujejo zaradi kršenja evropskih zakonov." 

Spomnimo, prva Trumpova administracija je leta 2018 uvedla 25-odstotne carine na jeklo in 10-odstotne carine na aluminij iz Evropske unije (EU) v ZDA. Ameriške carine na jeklo in aluminij, skupaj s povračilnimi ukrepi EU na ameriško blago, kot so motorji in viski, so začasno suspendirane do konca marca 2025. 

Pričakovano predstavniki gospodarstva niso naklonjeni napovedanim carinam. Iz Slovenske industrije jekla so za Bloomberg Adria povedali, da kljub različnim izzivom, kot so nihanja tečaja, uvozna omejitev in priložnosti na drugih trgih, ZDA ostajajo pomemben izvozni trg. 

"Izid volitev za nas ni toliko pomemben, saj je naše poslovanje bolj odvisno od gospodarskega cikla kot od administracije. Dovolj močan trg lahko preživi zelo restriktivno trgovinsko politiko," je sporočila skupina, ki je na ameriškem trgu že 22 let. 

Vendar so člani skupine kritični do EU, za katero menijo, da "ni bila sposobna vzpostaviti trgovinskih sporazumov z ZDA". Od uvedbe carin med prvim Trumpovim mandatom leta 2018 je skupina uspela povečati izvoz v ZDA "večinoma zaradi oprostitev carin, saj proizvajamo nišne izdelke, ki jih v ZDA ne izdelujejo lokalno, vendar so tamkajšnjemu gospodarstvu še vedno potrebni". 

Ustanovitelj beograjskega Centra za evropske politike Nebojša Lazarević meni, da Trump na področju zunanje politike ne bo posegal tja, kjer ne more doseči uspeha, kar je po njegovem mnenju Bližnji vzhod. Poudarja, da republikanec "ve, da ima Amerika enega tekmeca, in to je Kitajska". 

"Menim, da se ne bo posebej ukvarjal z Bližnjim vzhodom – čeprav to morda zveni šokantno. Po drugi strani pa mislim, da lahko vprašanje Ukrajine reši relativno hitro in enostavno ter da bo na podlagi tega zunanjepolitičnega uspeha zaostril odnose s Kitajsko," je dejal Lazarević. 

Nezanesljivost Trumpove politike na področju ekonomije in varnosti je preučil tudi Economist Intelligence Unit (EIU), kjer so s pomočjo tako imenovanega Trumpovega indeksa tveganja za posamezne države ugotavljali, katere države naj bi bolj in katere manj skrbelo zaradi njegovega drugega mandata. 

Poročilo je pokazalo, da je Nemčija med evropskimi državami najbolj izpostavljena tveganjem. Slovenija v poročilu ni posebej izpostavljena, vendar je prikazana v grafikonu vojaških izdatkov članic Nato, kjer je precej pod mejo dveh odstotkov izdatkov za obrambo kot delež BDP. Medtem pa je Hrvaška ena od držav, ki se lahko najmanj bojijo Trumpovega novega mandata, saj ima šibke ekonomske in varnostne odnose z ZDA. 

Kar zadeva vpliv Trumpove izvolitve na varnostni sektor, je strokovnjakinja za obrambo Maja Garb s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani dejala, da dvomi o kakršni koli zgodovinski spremembi, kot je umik ameriških sil iz Evrope ali izstop ZDA iz Nata. "Morda se bo zgodilo nasprotno, da se bo Nato bolj vključil v svetovna vprašanja, kot so odnosi s Kitajsko," je celo ugibala. 

Bloomberg

Sodelavec Dunajskega inštituta Branimir Jovanović je poudaril, da v regiji Adria prevladuje prepričanje, da bo Trump posvetil več pozornosti temu delu sveta, vendar to ni nujno res. Po njegovem mnenju bi Trumpova politika, če bo negativna za Evropo, verjetno negativno vplivala tudi na regijo. 

"Menim, da bo Trumpova zmaga negativno vplivala na Balkan z ekonomskega vidika. Morda pa bi imela pozitiven učinek na političnem področju, predvsem kar zadeva odnose med Beogradom in Prištino. Demokrati se namreč niso preveč vključili v reševanje tega vprašanja, vendar bo z ekonomskega vidika Balkan nasploh v slabšem položaju," je ocenil v pogovoru za Bloomberg Adria TV. 

V tem smislu bi lahko bil washingtonski sporazum – ki sta ga leta 2020 v Beli hiši ob Trumpovi prisotnosti podpisala srbski predsednik Aleksandar Vučić in tedanji kosovski premier Avdullah Hoti – ponovno aktualiziran. Čeprav je dokument predvidel veliko, predvsem izboljšanje gospodarskih odnosov med Beogradom in Prištino, je v veliki meri postal mrtva črka na papirju. 

Komentirajoč vpliv volilnih rezultatov na Slovenijo, je strokovnjak za komunikacije Dejan Verčič iz podjetja Herman & Partnerji zapisal, da lahko pričakujemo manjšo prisotnost ZDA na svetovni ravni. "Če želimo napredovati, se moramo zanesti nase. In ZDA se bodo vse bolj ukvarjale same s sabo," je zapisal. 

Profesor z Ekonomske fakultete v Beogradu Ljubodrag Savić ne dvomi, da se bo Trump držal protekcionistične politike, saj je produktivnost dela v ZDA nižja kot na Kitajskem, katere izdelki so po kakovosti primerljivi z zahodnimi, vendar so občutno cenejši. 

"Trump bo zaščitil ameriški trg, še posebej, ker v aktualni ekonomski krizi ZDA prekašajo kolektivni Zahod. Njihova moč se je paradoksalno povečala – najbolj so namreč pridobili od vojne v Ukrajini. Poleg tega so ZDA edine v svetu, ki so samozadostne – imajo nafto, plin in druge potrebne surovine, ogromen trg in dolar. Dejansko postavljajo ton delovanju svetovnega gospodarstva in družbe," je dejal Savić. 

Slovensko ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) ocenjuje gospodarsko sodelovanje Slovenije in ZDA kot perspektivno na več področjih in poudarja povečanje blagovne menjave v prvi polovici leta 2024 za 35,4 odstotka. "ZDA so eden prednostnih trgov za Slovenijo glede privabljanja tujih neposrednih investicij. Predvsem nas zanimajo investitorji na področju naprednih tehnologij ter raziskav in razvoja," so povedali na ministrstvu, kjer volitev niso posebej komentirali. 

Profesor Ekonomske fakultete v Beogradu Predrag Bjelić pričakuje večjo prisotnost ameriških podjetij v Srbiji v prihodnje. "Gradbeništvo bi lahko bilo potencialno področje, za katerega bi bili Američani zainteresirani pri nas." 

Med večjimi regionalnimi podjetji, ki poslujejo na ameriškem trgu, je tudi slovenski Dewesoft iz Trbovelj, ki tretjino svojega poslovanja izvaja v ZDA. Sonja Šmuc, namestnica direktorja za strateške projekte v Dewesoftu, je opisala ZDA kot stabilnega poslovnega partnerja, kjer ni posebnih tveganj v poslovanju. "Največji izziv tako v ZDA kot v Evropi je uvajanje novih sankcij, na katere morate biti stalno pozorni," je dejala za Bloomberg Adria TV. 

Na vprašanje, kako se podjetje pripravlja na morebitne ukrepe Trumpove administracije, je Šmučeva povedala, da bo poslovanje usmerjeno na sektor nafte in zemeljskega plina ter obrambno industrijo.