Če se Trumpova Amerika "vrne", kdo bodo poraženci?

20. januar 2025 se bo v zgodovino zapisal kot začetek ponastavljanja svetovnega reda in ustroja globalnega gospodarstva. Takšna je pač teža 30,3 bilijona dolarjev vrednega najsilnejšega gospodarstva sveta. In posledično človeka, ki ga bo v naslednjih štirih letih posredno in neposredno upravljal. Pri tem je skoraj nepojmljivo, kako "zunajserijski", skorajda božji vpliv na svet ima lahko en človek. "Ameriški predsednik Donald Trump je bič božji. Za nekatere dobesedno – instrument božje kazni za grehe zahodne civilizacije," je o posledicah drugega mandata novega starega ameriškega predsednika na enem izmed družbenih omrežjih zapisal strokovnjak za komuniciranje Dejan Verčič ter partner v družbi Herman & partnerji. 

Njegov prihod – ali, bolje rečeno, juriš – na oblast je bil temu primerno pompozen. Le nekaj minut zatem, ko je po inavguraciji izustil besede "in tako naj mi bog pomaga", je zaživela nova uradna spletna stran Bele hiše. Obiskovalca strani so nemudoma obletela lovska letala, kričeči ameriški beloglavi orel, salutirajoči Trump ter nepogrešljiv napis z napovedjo, da se Amerika vrača.  

Vsi predsednikovi prišepetovalci

Trump je človek akcije in učinkovitosti. V polurnem inavguracijskem govoru je 20. januarja z enim zamahom skiciral ambiciozno vizijo, s katero je naznanil revolucijo ameriške blaginje. "Prihaja zlata doba ZDA," je začel svoj slavnostni govor. "Bogati bomo, ponosni in zmagoviti bolj kot kdaj prej. Nihče nas ne bo zlomil. Od tega trenutka nam bo uspelo, nihče se nam ne bo postavil po robu," je kljubovalno napovedal, se lotil predstavitve svoje agende in začel podpisovati izvršne ukaze, s katerimi odslej uresničuje svoje predvolilne napovedi.  

Te med drugim Američanom in svetu obljubljajo obsežnejše vrtanje nafte in plina, reformo zvezne vlade, napotitev vojske na mehiško mejo, odpravo na Mars, spremembe geografskih imen, ozemeljsko širitev ZDA, ukinitev ameriške pomoči tujini, zgolj dva spola, deregulacijo kriptoindustrije in seveda carine. Slednje predstavljajo os, okoli katere se dnevno sučejo ZDA, z njimi pa ves svet. Carine so namreč hkrati ekonomsko orodje in vzvod pritiska na mednarodne partnerice in tekmice ZDA. Ni kaj, Trump je poleg akcije tudi človek velikih potez. 

Čeprav se predsednikove namere marsikomu zdijo čudaške in nerazumljive, celo obsojanja vredne, pa za pozorne spremljevalce njegove predvolilne kampanje niso presenečenje. Trump je namreč z vladavino dekretov mimo kongresa zgolj začel uresničevati, kar so si njegovi politični botri in republikanski strankarski ideologi zamislili v svojem manifestu Project 2025.  

Bloomberg Mercury

 

Paul Dans, nekdanji vodja osebja v uradu za upravljanje kadrov, in njegov namestnik Spencer Chretien, nekdanji pomočnik direktorja za predsedniško osebje, sta v 900 strani debelem priročniku za 20 milijonov dolarjev zbrala zamisli in nasvete ideologov trdega krila republikanske stranke. Gre namreč za nekakšen recept, kako udejanjiti doslej zgolj utopijo neokonservativnih Združenih držav, ki je začel nastajati okoli konca Trumpovega prvega mandata. Predvsem zato, da se ne bi ponovil debakel prvega mandata, ki se je januarja leta 2021 neslavno sklenil z jurišem na Kapitol. Z nepojmljivim napadom na ameriško demokracijo, s katerim si je nekdanji predsednik ZDA celo prislužil precedenčno kazensko ovadbo zaradi poskusa spodnašanja volilnega izida. Če nič drugega, se bo Trump v zgodovino zapisal kot edini ameriški predsednik z dvema ustavnima obtožbama in kot edini nekdanji predsednik s štirimi kazenskimi ovadbami.  

Medtem ko je Nicolo Machiavelli z delom Vladar v 16. stoletju takratnega mladega princa Firenc Lorenza de Medici seznanil z metodami učinkovitega, a trdosrčnega in pragmatičnega vladanja, s čimer ga je poučil, da je za voditelja veliko bolje, če se ga ljudje bojijo, kot da ga imajo radi, sta Dans in Chretien evangelista novodobne neokonservativne religije. Trump pa njun najbolj goreč vernik.  

Da predsednik niti za trenutek ni odlašal s prenosom napotkov v prakso, kažejo vzporednice med vsebino njegovih izvršnih ukazov in domislicami avtorjev manifesta pod okriljem fundacije Heritage. Pri tem mu na terenu izdatno podporo nudi zvesti podpornik in veliki upornik zveznemu aparatu Elon Musk. Ekscentrični multimilijarder se po samovolji, prepirljivosti in impulzivnosti lahko primerja kvečjemu s svojim "šefom" v Beli hiši. Verčič ga je zato slikovito opisal kot norega genija, ki si domišlja, da je "starogrški Zevs, ki sedi na Olimpu ter ureja zadeve med Zemljani". Musk je "svojo poslovno uspešnost na ameriških volitvah vložil v politično moč in na omrežju X v družbeni vpliv," o njegovem prekomernem vplivu na Trumpa in srditi besedni vojni z evropskimi voditelji kova nemškega kanclerja Olafa Scholza meni strokovnjak za komuniciranje. 

Maratonski šprinter

Reforma državnega uradniškega aparata, ki zapoveduje presojo upravičenosti zaposlenih glede na njihovo lojalnost? Kljukica. Vračanje nezakonitih migrantov? Kljukica. Okrnitev zelenega prehoda? Kljukica. Zamenjave vodstva Zveznega preiskovalnega urada FBI, ki je preiskoval Trumpovo vpletenost v napad na Kapitol? Kljukica. Konec inkluzivnosti in priznavanja pravic ter celo obstoja transspolnih in nebinarnih oseb? Kljukica. In tako dalje. Tako nekako je videti vsakdanjik Ovalne pisarne, ki dan za dnem erodira doslej ustaljene varovalke '’checks and balances’' ameriške demokracije in krepi zakonodajno moč predsednika. 

Čeprav se je Trump še pred novembrskimi volitvami distanciral od Projecta 2025 in celo dejal, da za vraga nima pojma, za kaj gre, priročnik za republikanskega princa, ki je s svojimi 78 leti resda daleč od Lorenzovih rosnih let, opredeljuje tudi njemu tako ljubo vladanje s predsedniškimi dekreti. Izostali niso niti carine ter znižanje davčne stopnje za premožne in davka od dohodka pravnih oseb z 18 na 21 odstotkov. 

A Trump ne bi bil Trump, če pri tem ne bi prekašal kar samega sebe. V prvem mandatu leta 2017 je na prvi dan predsednikovanja podpisal le en tak ukaz, do konca stodnevnega obdobja pa nadaljnjih 32. V drugem mandatu jih je že prvi dan skoraj sto, do izteka medenih tednov vladanja jih bo po nekaterih napovedih že dvesto.  

Njegova legislativna kondicija je neverjetna in begajoča celo za prekaljene poznavalce ameriške politike. A njegov "bombastični prihod v Belo hišo", kakor je prvih nekaj tednov Trumpovega viharja izvršnih ukazov povzel politolog in ekonomist Bogomil Ferfila, že omejujejo tamkajšnja sodišča. Zvezni sodnik je denimo blokiral izvršni ukaz o selitvi transspolnih zapornic na moške oddelke in odvzemu zdravstvene nege za transspolne zapornike, češ da gre za kršitev ustavne prepovedi okrutnega in nenavadnega kaznovanja.  

Bloomberg

 

Nazadnje je sodna veja blokirala tudi njegovo namero, da odpusti 2.200 uslužbencev zvezne agencije za pomoč tujini USAID. Protiustaven naj bi bil tudi ukaz, s katerim je razglasil, da novorojeni otroci priseljencev brez dokumentov ne morejo dobiti ameriškega državljanstva.  

Premišljeni hazarder

Trump je padel tudi na izpitu iz geografije. Senat v ameriški zvezni državi Aljaska je namreč zavrnil spremembo imena najvišje gore Severne Amerike iz staroselskega poimenovanja Denali v Mount McKinley. Nekaj, kar bi lahko bila zanj še posebej grenka izkušnja, saj je preimenovanje vrha svojevrsten hommage velikemu vzorniku, predsedniku Williamu McKinleyju. Ta je že v 19. stoletju s carinami poskušal zaščiti in okrepiti ameriško gospodarstvo. Neuspešno sicer, a Trumpa to ne odvrača od skorajda najstniške zatreskanosti v ta izredni trgovinski ukrep.  

Ferfila pojasnjuje, da so vzporednice med Trumpovimi napovedmi in izvršnimi ukazi razumljive in pričakovane. V Trumpovo rezidenco na Floridi so se že pred inavguracijo zgrinjali njegovi podporniki in financerji, je poznavalec ZDA povedal za Bloomberg Adria, "pri čemer je Trumpova ekipa knjižila njihove želje". In dodal prvo pravilo realne politike, ki se ga je zagotovo zavedal tudi Machiavelli. Da denar diktira politično agendo, kar velja zlasti za ZDA, pove Ferfila. "V ZDA je logika, da če kandidatu nameniš denar, po izvolitvi pričakuješ protiusluge," pojasnjuje strokovnjak.  

Pred Trumpom 2.0 pač ni varen nihče, nikjer na svetu. Že takoj po prevzemu oblasti je efant terrible mednarodne skupnosti obljubil, da bodo ZDA spet postale "rastoča država, ki širi svoje ozemlje". Kaj hitro so bile na vrsti ameriške sosede in najtesnejše trgovinske partnerice. Trump se je najprej domislil pripojitve Kanade. Severnim sosedom je zato zagrozil z uporabo gospodarske sile v podobi carin, če Kanada ne bo postala 51. zvezna država ZDA. Pri tem velja izpostaviti še eno vzporednico z vzornikom McKinleyjem; ta je leta 1890 z uvedbo 50-odstotnih carin poskušal Kanado prav tako prisiliti k priključitvi. Seveda pri tem ni bil uspešen, tako kot to zelo verjetno ne bo niti Trump. 

McKinleyjev sodobnik se je po napovedi uvedbe 25-carinske stopnje na blago iz ameriških največjih trgovinskih partneric Kanade in Mehike v zadnjem hipu odločil za enomesečni odlog. In sicer v zameno za zamejevanje nezakonitega priseljevanja, pravi poznavalec Ferfila. "Carine so Trumpov poskus, da sosednje države prisili k strožjemu nadzoru meje in zamejevanju ilegalnih prehodov," njegovo taktiziranje s carinami kot pogajalskim orodjem za dosego alternativnih ciljev pronicljivo povzema analitik.  

Zanimiv je pogled ekonomista Mitje Kovača, ki Trumpovo transakcijsko taktiko rožljanja s carinami postavlja v kontekst teorije pogajanj. S tega vidika je takšna grožnja izjemno učinkovito pogajalsko sredstvo, če je seveda kredibilna, pojasnjuje. In njegova grožnja s carinami je takšna, pri čemer je Trump za nameček izjemno nepredvidljiv, "kar je v skladu s teorijo iger še eden izmed ključev uspešnega doseganja ciljev", meni ekonomist.  

Njegove ozemeljske ambicije poleg Kanade vključujejo še Panamski prekop, skozi katerega se letno pretaka pet odstotkov globalne trgovine. Predvsem tiste iz ZDA v Azijo. "Panama je izdala naše zaupanje, ameriške ladje plačujejo previsoke dajatve za prehod Panamskega prekopa, kitajske pa ne. Kitajska nadzoruje prekop, to ni v redu. Zdaj ga bomo vzeli nazaj," je preprosto napovedal, ob tem pa ni izključil možnosti uporabe sile.  

A tudi tokrat se je izkazalo, da je Trump mojster lisjak sklepanja kupčij. Po obisku njegovega zunanjega ministra Marca Rubia v tej srednjeameriški državi v začetku februarja je tamkajšnji predsednik Raúl Mulino sicer dejal, da se država ne odreka prekopu, a da vlada ne bo obnovila memoranduma s Kitajsko o vstopu v infrastrukturno pobudo pasu in ceste. S tem je ameriški predsednik zabeležil pomembno geostrateško zmago pri preoblikovanju ZDA v neokolonialno velesilo.

Bloomberg

 

   

V tem pogledu pomembno vlogo pri njegovih načrtih krepitve ZDA zaradi svoje unikatne geografske lege v Atlantiku, polnem ruskih ladij in podmornic, kakor je dejal Trump, igra tudi Grenlandija. Ta je pomembna zlasti z vidika surovin, ki z doseganjem samozadostnosti tvorijo temelj Trumpove vizije nacionalne varnosti ZDA. V tem pogledu se ameriški predsednik in voditelj svobodnega sveta, kakor se radi pohvalijo Američani, spogleduje z neoimperialnimi vizijami ruskega predsednika Vladimirja Putina in kitajskega voditelja Xi Jinpinga, ki menita, da je restavracija nekdanjih imperijev mogoča le s prisvajanjem tamponskih oziroma interesnih con sosednjih in – paradoksalno – prijateljskih držav.

Nasilni mirovnik 

Trump si želi, da bi ga zgodovinske knjige pomnile kot velikega mirovnika, ki vojne končuje, ne začenja. Nekaj, kar je po 45-minutnem telefonskem pogovoru z dansko premierko Mette Frederiksen, ki ji je s kombinacijo pretenj in ponudb poskušal iztrgati iz rok drugo največje otočje na svetu, malo verjetno. Ameriške skomine po novih ozemljih krepijo silne zaloge mineralov, povečini redkih. Grenlandija, ki se je po besedah premierke Mute Egede "pod lastnimi pogoji" pripravljena pogajati s Trumpom, ima po oceni Evropske komisije kar 25 od 34 mineralov, ki jih Bruselj klasificira kot kritične.  

Morda si bo zveneči naziv zagotovil s sklenitvijo ukrajinskega miru, a zdi se, da bo tudi ta v škodo držav EU in Ukrajine. Trump je pred 61. münchensko varnostno konferenco sredi februarja potegnil (pre)drzno potezo. Dvignil je telefon in prvič po letu 2022 poklical v Kremelj, kjer je s Putinom, kakor v najbolj svinčenih časih hladne vojne, začel barantati za ukrajinski mir. Glede na to, da za pogajalsko mizo ne bo EU, Rusija pa naj bi na račun ukrajinske suverenosti in ozemeljske celovitosti zadržala zasedena ozemlja, je zelo verjetno, da bo šlo za mir, bolj podoben – zamrznjeni – vojni. "Če te ni za mizo, si na mizi," je aksiom realne politike ob bridki realnosti evropske (ne)varnosti uporabil geopolitični in varnosti strokovnjak Klemen Grošelj. Da cilj opravičuje sredstva, pa je mimogrede učil že starodavni mojster realne politike Machiavelli.  

Toda ukrajinski mir in grenlandske ozemeljske ambicije so bile skupaj z zahtevkom za dvig obrambnih izdatkov evropskih držav članic zveze Nato na pet odstotkov BDP zgolj otvoritveni salvo v preurejanju historičnega varnostno in gospodarsko kritičnega čezatlantskega zavezništva z Evropo. Mnogo trši oreh bo pogajanje okoli napovedanih carin na evropske izdelke in storitve, ki jih je Trump napovedal kmalu po pogajanjih z Mehiko in Kanado.  

Ameriški predsednik je napovedani dvig carin v začetku februarja pripisal velikemu trgovinskemu primanjkljaju ZDA z EU in dejal, da bi Evropa morala uvažati več ameriških avtomobilov in kmetijskih proizvodov. Trump je opozoril, da se bo uvedba carin "zagotovo zgodila", čeprav jih zaenkrat – razen jekla in aluminija – še ni. Toda tudi slednje niso omejene na evropske jeklarje, ampak bodo z marcem veljale za uvoz z vsega sveta; nekaj, kar bo najbolj prizadelo kitajske proizvajalce.  

 

Aprila pa bo na vrsti drugi slavo carinske vojne. Američani bodo namreč takrat začeli  uvajati vzajemne carine, s katerimi bodo izenačili stopnje, ki jih imajo na njihov uvoz trgovinske partnerice. "Carine za EU bomo uvedli, ker so nas resnično izkoristili. Ne kupujejo naših avtomobilov, ne kupujejo naših kmetijskih proizvodov. Ne vzamejo skoraj ničesar od nas, mi pa od njih vzamemo vse," je bil do Bruslja kritičen Trump. Predsednica komisije Ursula von der Leyen je Washingtonu vrnila žogico, češ da "ko bomo tarča nepravičnih ali arbitrarnih ukrepov, se bo Evropska unija odzvala odločno".  

Njegova utemeljitev je kvečjemu deloma resnična. Trump je ob napovedi carin za EU dejal, da je razlog 300 milijard dolarjev velik primanjkljaj, a podatki evropske komisije kažejo, da je bil ta lani s 235 milijarde evrov precej manjši. Transatlantska trgovina je sicer leta 2022 dosegla rekordno vrednost 1,3 bilijona evrov. Evropski izvoz v ZDA je predlanskim znašal 592 milijard dolarjev, uvoz pa 723,3 milijarde dolarjev. ZDA so tudi najpomembnejša trgovinska partnerica EU na področju storitev. Trgovina z njimi je leta 2022 dosegla rekordno vrednost in znaša več kot 500 milijard evrov, kažejo uradni podatki komisije.  

Kot kaže statistika, gre za vnovično Trumpovo pogajalsko predigro. "Trumpova taktika je jasna," pravi predavateljica evropske politike s katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani Ana Bojinović Fenko, "napade z ostrimi pogoji, napove hude ukrepe, s čimer sogovornika prestraši, da na koncu dobi deset odstotkov od zahtevnega". Trump, pravi strokovnjakinja za zunanjo politiko, je "mojster kaosa". 

Ekonomski 'bombaš'

Kmalu zatem je bila na vrsti Kitajska, ki je stalen trn v peti ZDA. Čeprav je Trump na svojo inavguracijo povabil kitajskega voditelja Xija, je ta na ceremonijo poslal odposlanca. Trump pa je nato na kitajski uvoz uvedel dodatne 10-odstotne carine. V nasprotju z Mehiko, Kanado in EU je te uvedel brez pogajanj z voditeljem drugega gospodarstva sveta.  

Politolog in predavatelj Tomaž Deželan s Fakultete za družbene vede v Ljubljani je že ob inavguraciji dejal, da je neudeležba Xija "signal tega, kaj si misli o Trumpu". Njegov kolega s katedre za teoretsko analitsko politologijo na FDV Blaž Vrečko Ilc pa je povabilo postavil v kontekst ponastavljanja razmerij med velesilama. Dejal je, da to izraža "zavedanje korenitega spreminjanja globalnih razmerij, kjer je odnos ZDA-Kitajska osrednjega pomena". 

Predstojnica katedre za mednarodno ekonomijo in poslovanje na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Katja Zajc Kejžar se strinja z opažanji, da se Trump že na začetku mandata ravna po taktiki zlorabe carin za dosego najrazličnejših ciljev, tudi geopolitičnih. "Trump carine uporablja kot grožnjo za dosego ne le ekonomskih, ampak tudi geopolitičnih in strateških ciljev," je ob uvedbi carin na kitajski uvoz ocenila ekonomistka. Pri tem dodaja, da "taktiko uporablja tudi pri svojih zaveznicah", zato je vprašanje, kakšni bodo dolgoročni učinki.  

Z njo se glede kitajskih "kazenskih" carin strinja tudi kolega ekonomist Uroš Delević z greenwiške univerze v Združenem kraljestvu, le da meni, da je glavni cilj globalne carinske vojne, ki jo izvaja ZDA, oslabitev njene glavne tekmice. Kitajska je namreč trenutno v zelo ranljivem položaju. "Carine so obupan poskus ogrozitve naraščajočega tehnološkega napredka Kitajske," ocenjuje strokovnjak.   

Fred Dufour/AFP/Getty Images

 

Z vidika slabitve Kitajske je uvedba 10-odstotnih carin na splošni uvoz in še 25-odstotnih na jeklo in aluminij silno dobro tempirana bomba. Čeprav je azijska velikanka leto sklenila z napovedano (približno) petodstotno rastjo BDP, jo težita nepremičninska kriza in šibka domača poraba. Ta dosega 56 odstotkov, kar je občutno manj od 76-odstotnega svetovnega povprečja.  

Rast kitajskega BDP bodo carine v tem letu po anketi Reutersa zbile na 4,5 odstotka, prihodnje leto celo na 4,2. Ne gre namreč samo za dodatno 10-odstotno carinsko stopnjo, ki jo uvajajo ZDA, ampak tudi do 45-odstotne carine EU na kitajske e-avtomobile. Po ocenah Bloomberga bodo dodatne ameriške carine prizadele za 525 milijard dolarjev blagovne menjave med tekmicama. 25-odstotne carine na jeklo in aluminij pa bodo prizadele predvsem kitajske proizvajalce, ki se zaradi stagnacije nepremičninskega trga in gradbeništva soočajo s težavami presežnih kapacitet. Te so v zadnjih letih deloma reševali prav z izvozom.  

Čeprav je Trump carinsko grožnjo za zdaj uresničil zgolj proti Kitajski, je svet po oceni Zajc Kejžar že sredi globalne trgovinske vojne. Prizadete države, kot je Kitajska, ki imajo večjo ekonomsko moč, so namreč na ameriške poteze odgovorile s povračilnimi ukrepi na določene izdelke. To pa je po definiciji carinska vojna, pravi strokovnjakinja.  

Posledice spirale carinske vojne, ki se bo iztekla v "zmanjšanje obsega mednarodne trgovine ter znižanje blaginje za vse udeležene v carinski vojni", kakor pravi Zajc Kejžar, bodo, tudi če zoper EU ne bodo uvedene carine, evropske države čutile. Te so zaradi šibke gospodarske rasti Unije še posebej občutljive za Trumpove "gospodarske bombe" meni Aleš Lokar, vodja upravljanja delniških naložb pri Generali Investments.  

To je lahko za EU v času, ko se vlade v jedrnih Franciji in Nemčiji srečujejo s proračunskimi, ekonomskimi in političnimi pretresi, izjemno tvegano. "Carine bodo na gospodarstvo EU vplivale negativno, o tem ni dileme," je prepričan Lokar. "Če bodo te med 10 in 25 odstotki, kar se pričakuje, bo njihov vpliv na evropski BDP krčenje med 0,5 in 0,8 odstotka," pojasnjuje. Uvedba carin bi izvozno usmerjeno gospodarstvo EU močno prizadela in še poglobila nekonkurenčnost, saj je rast evropskega BDP komaj pozitivna, zato lahko EU že polodstotno krčenje potisne v recesijo. 

Carine na kitajsko ter morebiti še na mehiško in kanadsko blago bodo skupaj prizadele 1.400 milijard dolarjev vreden delež svetovne trgovine. To je po izračunih Tax Fundation sicer trikrat več od 380 milijard dolarjev vredne trgovine, ki so jo prizadele carine Trumpovega prvega mandata. "Carinamož", kakor so ga imenovali ameriški mediji, je namreč v svojem prvem mandatu junija 2018 uvedel 25-odstotne carine na več kot 800 izdelkov iz Kitajske, med njimi tudi solarne panele in belo tehniko. Peking se je podobno kot zdaj odzval s 25-odstotnimi carinami na 128 izdelkov, vključno s sojo in letalskimi deli. 

EU v primeru uresničitve Trumpovih pretenj pripravlja sveženj ciljanih recipročnih ukrepov, kot je to storila Kitajska. "Ključno orožje, ki ga ima EU, je vpliv na regulacijo IT-sektorja," o orodjih protiukrepov, ki jih imajo na razpolago članice, meni glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc. "V IT-sektorju imajo namreč ZDA tradicionalno visok presežek z EU," pojasnjuje evropsko prednost, medtem ko je EU z 235 milijard dolarjev vrednim presežkom ranljiva pri blagovni menjavi. "Presežek z blagom je le ena plat medalje, primanjkljaj pri menjavi s storitvami je drug," obojestransko ranljivost povzema Ivanc.  

Rok Potočnik, višji upravljavec premoženja pri NLB Skladih, napoveduje, da bo carinska vojna "v poslovanje in načrtovanje podjetij prinesla dodatno negotovost". Zmerni optimizem lahko iščemo v upanju, da bodo carine na evropski izvoz nižje od carin, ki jih plačujejo evropski tekmeci, predvsem Kitajska, poskuša ohraniti veder pogled na početje nepredvidljivega ameriškega predsednika. 

To pa je tudi razlog za oceno Zajc Kejžar, da se carinske vojne končajo brez zmagovalcev. Toda Trump računa, da bodo na koncu na vrhu obstale prav ZDA, tekmeci pa bodo oslabljeni. "Z njim je nemogoče zgolj klepetati. Vsako srečanje je namreč tekmovanje: ti ali jaz," je o Trumpu za nemški Der Spiegel odkrito spregovorila legendarna nemška kanclerka Angela Merkel. "Zanj so vse države tekmeci in uspeh ene pomeni neuspeh druge," je še dejala ikona nemške politike.

Antijunak  

Toda Trump vztraja pri stališču, da so carine univerzalno zdravilo za vse tegobe, ki tarejo ZDA. "S carinami bomo obogatili Američane, zato ustanavljam službo za zunanje prihodke, ki bo pobirala carine iz tujih virov," je napovedal izhodišče za prihajajočo "zlato dobo ameriškega gospodarstva". Vseeno pa strokovnjaki in gospodarstveniki dvomijo, da mu bo to tudi uspelo.  

Namesto razcveta najsilnejšega gospodarstva sveta mu napovedujejo težke čase. "Ameriška industrija zaradi carin ne bo bolj mednarodno konkurenčna, saj bo zaradi domače carinske potuhe dolgoročno izgubljala," dvomi slovenski ekonomist Matej Lahovnik.  

"Carine so mehanizem za vzpostavitev trgovinskega ravnovesja, vendar ne vodijo k večji konkurenčnosti lokalnih proizvajalcev ali večji dostopnosti za potrošnike," mu ugovarja ekonomist Delević. Ta meni, da bodo carine samo še okrepile dohodkovno neenakost v državi, kjer odstotek prebivalstva že zdaj obvladuje 40 odstotkov nacionalnega prihodka.  

Davčno razbremenjevanje premožnejših in carine lahko to razmerje še dodatno vrže iz tira, zaradi česar Trump spominja na znamenitega antijunaka iz stripa Alan Ford, ki v regiji Adria uživa kultni status. Parola Superhika, kakor se je imenoval, je bila: Kradem revnim, da bi dal bogatim! "Neenakost ogroža trajnostno rast BDP, ki slabi človeški kapital," Trumpovo kratkovidnost v maniri antijunaka vidi ekonomist Delević. "Učinek carin je lahko pozitiven, če so te nekaj časa usmerjene v posamezne sektorje z namenom njihove zaščite pred dampinškimi cenami, kar pa v tem primeru ne drži," pojasnjuje. 

Trump pa ne bo jemal samo revnim, ampak tudi tujcem. "Vzeli jim bomo tovarne in jih pripeljali nazaj v ZDA," je napovedal na enem izmed strankarskih predvolilnih zborovanj. Toda do tovrstnega ameriškega preporoda na račun carin je skeptičen tudi Ivanc, ki pravi, da te »občutnega učinka na ameriško gospodarstvo ne bodo imele, ker glavnina dodane vrednosti nastaja v poslovnih interakcijah med agenti v ZDA". "Vrednost uvoza v ZDA zajema zgolj 14 odstotkov BDP," poudarja.   

Bloomberg Businessweek

 

Vendar bodo nekateri gospodarstveniki v regiji Adria pod Trumpovim protekcionizmom vseeno iskali tudi priložnosti. Predsednica uprave Luke Koper Nevenka Kržan je v pogovoru za slovensko uredništvo Bloomberg Adria dejala, da v jadranskem največjem pristanišču niso odvisni od pretovora blaga iz Severne Amerike, kar je lahko zanje priložnost. "Mogoče se bo na ta račun okrepila trgovina EU z državami Azije, Afrike in Latinske Amerike, kjer je prek Kopra najbližja pot v centralno Evropo," je pojasnila. Lahko torej carine celo okrepijo poslovanje Luke? "Prizadevali si bomo ujeti val pozitivnih posledic teh ukrepov," je napovedala prva dama.  

Nekateri drugi pa se na Trumpove napovedi pripravljajo z ustreznimi ukrepi v poslovanju. Pri slovenskem proizvajalcu visokotehnoloških laserskih sistemov za medicino Fotona pravijo, da jih morebitne carine skrbijo, saj bodo imele nanje negativen vpliv. Če bi do tega prišlo, pojasnjujejo, "imamo nekaj manevrskega prostora z zmanjšanjem naše marže, vendar visokih carin ne moremo izničiti na ta način". Dodajajo, da se bo v tem primeru njihova konkurenčnost na ameriškem trgu zmanjšala, "zato lahko pričakujemo tudi manjšo prodajo v ZDA". Veliko bo odvisnega tudi od tega, kako visoke bi lahko bile carine, povzamejo strategijo soočanja z največjo uganko globalnega gospodarstva prihodnjih štiri let.  

Prizadete bodo tudi države regije Adria zunaj unije. Kar 70 odstotkov srbskega izvoza gre v EU, zaradi česar naj bi morebitne carine na Srbijo vplivale na dva načina. Pomočnik direktorja sektorja za strateško analizo Srbske gospodarske zbornice Bojan Stanić je srbskim kolegom uredništva Bloomberg Adria pojasnil, da bi ameriške carine na uvoz iz EU povzročile dodatno zmanjšanje konkurenčnosti unije, s tem pa tudi zmanjšanje povpraševanja po proizvodih iz Srbije.  

Po drugi plati bi lahko Srbijo prizadele povračilne carine Bruslja, kar se je zgodilo že v času Trumpovega prvega mandata. Takrat so ZDA uvedle carine za uvoz kovin, tako da so se presežne kapacitete kitajskega jekla, sprva namenjene v ZDA, preusmerile v EU. Ta je v odgovor uvedla kvote za uvoz jekla, ki so nazadnje prizadele Srbijo. "Verjamemo, da bo EU tudi zdaj na podoben način uvedla kvote za uvoz nekaterih proizvodov iz Srbije," je posvaril Stanić in dejal, da težava za Srbijo "ni neposredni izvoz v Ameriko, ampak izvoz v EU".  

Na Hrvaškem, kjer je glavna izvozna panoga živilska, bi Trumpova carinska vojna z EU lahko najbolj prizadela proizvajalce marmelade. Hrvati na ameriški trg izvozijo za 10,3 milijona dolarjev te jestvine. Od 683 milijonov dolarjev blaga, kolikor ga Hrvaška izvozi v ZDA, bi bili najbolj na udaru farmacevtski izdelki (31,35 odstotka izvoza), stroji (18,6 odstotka), orožje (17,9 odstotka) in električni stroji (12,2 odstotka). 

Velik proizvajalec električne opreme v državi in izvoznik na ameriški trg je Končar Group, ki je v zadnjih letih dosegel impresivne poslovne rezultate. "Ameriški trg je pomemben za segment proizvodnega programa na širšem poslovnem področju prenosa in distribucije električne energije, vendar kot celota ne zajema bistvenega izvoza. Izvoz na trg ZDA je vreden 11,1 milijona evrov, kar v primerjavi z obdobjem pred pandemijo pomeni več kot podvojitev," so o pomenu ameriškega trga zapisali pri Končarju. Ker Trump zavrača politiko zelenega obrata, pa bi lahko negativno vplival na obsežen energetski projekt Greenlink Nevada v istoimenski ameriški zvezni državi.   

Ob vprašljivem polnjenju državne blagajne in denarnic Američanov bodo carine vplivale tudi na denarno politiko ameriških Zveznih rezerv. "Močno gospodarstvo namreč pomeni pritisk na inflacijo," pravi Domen Kregar, borzni posrednik iz borznoposredniške hiše Ilirika. Ta je po njegovem še vedno "nad dolgoročnimi cilji" centralne banke Fed, a bi lahko "spet postala problematična". 

Ekonomist Ivanc zato napoveduje, da bodo carine "nekoliko povečale cenovne pritiske v ameriškem gospodarstvu, kar bi zmanjšalo verjetnost Fedovega zniževanja osrednje obrestne mere".  

Tega so očitno zaveda tudi Trump; vsaj sodeč po njegovem pozivu predsedniku Feda Jeromu Powellu sredi februarja, naj zniža obrestne mere, saj gre to "z roko v roki s carinami". Prvi mož ameriške denarne politike je na njegov poziv, ki je glede na predvolilne namige, da bo predsedniški oblasti podredil tudi Fed, dajal vtis provokacije, hladnokrvno odgovoril, da lahko Američani računajo na to, da bodo bankirji "sprejemali odločitve na podlagi dogajanja v gospodarstvu". 

A Trumpov boj proti inflaciji in deregulacija okoljskih predpisov za izkoriščanje naftnih virov, ki jih je opisal kot "tekoče bogastvo pod našimi nogami", bodo imeli v prihodnjih mesecih znaten vpliv na določene naložbene razrede. Čeprav je Lokar iz Generali Investments dejal, da je njegovo skoraj dnevno bombardiranje s carinami za vlagatelje nepredvidljivo, "zato ocenjujejo, da se nanje težko dobro pripravijo", bodo njegove namere o deregulaciji nekaterih sektorjev vseeno ustvarile enkratne naložbene priložnosti. 

Analitik podjetja Acex Tilen Šarlah je tako za Bloomberg Adria dejal, da se bodo pod njegovo vladavino "okrepila pričakovanja glede gospodarske rasti, zlasti v sektorjih, kot so nafta, obramba in bančništvo". Pri svojih predvidevanjih se sklicuje na Trumpov prvi mandat, ko je tako imenovani Trumpov učinek prvič privzdignil delniške trge "zaradi pričakovanj ekspanzivne fiskalne politike".  

Domen Kregar, borzni posrednik iz borznoposredniške hiše Ilirika, k temu dodaja še proizvodnjo čipov in vesoljsko tehnologijo, saj "ni skrivnost, da si ZDA prizadevajo za domačo proizvodnjo polprevodnikov, ki so v tem trenutku ključni za tehnološki razvoj". Po poročanju Bloomberga je napovedal obsežno, 500 milijard dolarjev vredno investicijo v razvoj umetne inteligence, ki bo ZDA zagotovila globalni primat na tem področju. To naj bi dosegli z ustanovitvijo skupnega podjetja, ki bi ga tvorile družbe Softbank, OpenAI in Oracle.  

Ekonomist Lahovnik meni, da bo Trumpova opustitev politike zelenega prehoda na eni in povečanje črpanja na drugi strani povzročila pocenitev fosilnih goriv in jedrske energije, zaradi česar bodo industrijske dejavnosti v ZDA uživale nižje cene energije in nižje ekološke dajatve. "Zato bodo industrijske panoge veliko bolj konkurenčne," napoveduje strokovnjak. 

Pri surovinah bo treba spremljati tudi gibanje dolarja, pravi Šarlah, saj so te "denominirane v dolarjih" in bi lahko nižanje vrednosti dolarja "pomenilo relativni dvig cen surovin in obratno". "Vrednost dolarja bi lahko z zmago Trumpa narasla, zlasti če ne bo večjih sprememb pri fiskalni politiki," je po Trumpovi volilni zmagi ocenil Šarlah.  

Trumpove ambiciozne napovedi po povečanju črpanja bi lahko vplivale na višjo porabo nafte, "kar bi prineslo njeno višjo ceno", posledice Trumpovih energetskih ukrepov povzema strokovnjak. Čeprav vse ni odvisno od potez ameriške vlade, saj je pri letošnjem »gospodarskem ciklusu še precej nejasnosti", pravi, pa bi lahko na ceno zlata vplivalo uresničevanja Trumpovih napovedi o končanju konfliktov na posameznih žariščih. Cena zlata bi "potem lahko izgubila zalet", pravi poznavalec.  

"Predvolilna retorika se pogosto razlikuje od poznejših realnih politik," je o praktičnih omejitvah predvolilnih napovedi politikov povedal Denis Mancevič, politolog in nekdanji diplomat. Med večjimi osmoljenci (ne)realiziranih Trumpovih napovedi je tako kriptotrg.  

Ker je v svojih obljubah na julijski letni bitcoin konferenci vzbudil pričakovanja o vzpostavitvi "strateške državne zaloge bitcoinov", analitiki razpravljajo o tem, ali bi država to lahko tudi dejansko storila. Zastoj upravitelja portfelja pri platformi za trgovanje s kriptosredstvi Iconomi Marka Pavlovića denimo ne skrbi, saj "se lahko na dolgi rok pričakuje pozitiven trend".  

Napoveduje sicer večjo nihajnost kriptvalut, ki je posledica "vpeljave regulacije z namenom, da se to področje uredi z vidika zaščite investitorjev in preprečevanja pranja denarja". Dodaja, da Trumpove napovedi potrjujejo, da bodo kriptosredstva za časa mandata "zelo občutljiva za geopolitično dogajanje".  

Borzni posrednik Kregar dodaja, da je sicer jasno, da je nova administracija »naklonjena" kriptovalutam, a da vprašanje, kaj to pomeni v praksi, ostaja neodgovorjeno". "Vpeljati strateško rezervo v bitcoinu je verjetno izjemno zapleteno z vidika regulacije in ureditve državnih institucij," zamude pri uvajanju ambicioznih napovedi v prakso pojasnjuje strokovnjak.  

Bloomberg Businessweek

 

Glede namer po urejanju kriptotrga meni, da vlogo igra dejstvo, da Trump skupaj z ženo Melanio "osebno investira v kriptovalute". Izdaji kovancev $trump in $melania predsedniškega para pred inavguracijo pa nakazujeta, da "ima družina Trump velike apetite po zaslužku".  

Trdosrčni filantrop

Posebno poglavje Trumpovega mandata, ki bo pomembno vplivalo na vsakdan držav regije Adria, je poskus ukinitve agencije USAID. Predsednik je prepričan, da ameriškim davkoplačevalcem ni treba financirati tujih držav, Musk pa bi jo kar ukinil, saj ni usklajena z interesi Američanov.  

Z eno potezo je predsednik v začetku februarja odredil zaprtje uradov agencije v 130 državah in ugasnil njeno spletno stran, hkrati pa je vse skoraj vse zaposlene poslal na prisilni plačan dopust. Prav tako je s predsedniškim dekretom od 20. januarja za 90 dni zamrznjeno razdeljevanje okoli 42,8 milijarde dolarjev ameriške pomoči tujini, s katero razpolaga agencija. 

Zamrznitev delovanja "skupine radikalnih norcev", kakor je vodstvo agencije opisal na družbenem omrežju Turth Social, bo države regije Adria prizadela neenakomerno. Predvsem je v ospredju vprašanje financiranja nevladnih organizacij in medijev, toda USAID s svojimi programi pomembno prispeva tudi k politični stabilnosti ter družbeno-ekonomskemu razvoju držav regije.  

Osrednji cilj agencije je resda preprečevanje humanitarnih kriz, ki bi se lahko prelevile v tveganje za nacionalno varnost ZDA, a hkrati gre tudi za pomembno orodje ameriške zunanje politike, saj udejanja njeno mehko moč. Z njo ZDA širijo svoj vpliv zlasti v državah globalnega juga in regije Adria, kjer te bijejo bitko z zgodovinsko pogojenim ruskim in razbohotenim kitajskim regijskim vplivom.  

Še najmanj posledic bo čutila Slovenija, saj država po pojasnilih tamkajšnjega ministrstva za zunanje in evropske zadeve in kabineta predsednika vlade ni prejemnica ameriške pomoči v okviru USAID. 

A to ne velja za Srbijo, ki je v okviru pomoči do leta 2024 prejela približno 937 milijonov dolarjev za razvojne projekte. Agencija je denimo med pandemijo covida Srbiji zagotovila več kot devet milijonov dolarjev pomoči, vključno z nabavo medicinske opreme. Do leta 2021 je USAID vložil 882 milijonov dolarjev, kar je del skupne pomoči vlade ZDA Srbiji v vrednosti 1,2 milijarde dolarjev. Lanskega julija je agencija napovedala 18 milijonov dolarjev razvojne pomoči Srbiji za izboljšanje postopkov javnega naročanja, dostopa do pravosodja, varstva okolja in energetsko varnost.  

S podobnimi težavami se po zamrznitvi programov agencije soočajo tudi v Bosni in Hercegovini. USAID namreč podpira projekte za krepitev demokracije, medijev in gospodarski razvoj, sodeluje tudi pri krepitvi institucij civilne družbe.  

V projekte v BiH sta bili v okviru programa od leta 1995 vloženi več kot dve milijardi dolarjev, navaja tamkajšnje veleposlaništvo ZDA. "Ta odločitev bi lahko imela resne posledice za nevladni sektor, ki zaposluje precejšnje število ljudi, predvsem mladih in visokoizobraženih strokovnjakov," je za Bloomberg Adria BiH dejala Mersiha Mima Mehić, direktorica MojPosao.ba/Kolektiv. Dodala je, da bi to lahko še poslabšalo že tako klavrne razmere na bosanskem trgu dela ter spodbudilo beg možganov v tujino.  

Kakorkoli že, dejstvo je, da Evropejcem in državljanom regije Adria v naslednjih letih ne bo dolgčas, saj jim bo vsak dan vedril in oblačil mož številnih kontradiktornih obrazov, mojster kaosa – Donald Trump.  

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar