Nemčija: Le dva meseca pred 'popolno gospodarsko nevihto'?

V Nemčiji je v začetku tedna brez zaupnice ostala manjšinska vlada kanclerja Olafa Scholza, kar je naznanilo začetek kratke, a srdite predvolilne kampanje. "Ta bo ena izmed najkrajših, trajala bo le 69 dni," je skorajda unikatne politične razmere v evropskem gospodarskem motorju, ki predstavlja glavni trg za domače izvoznike, pokomentiral strokovnjak za mednarodne odnose s fakultete za družbene vede Jure Požgan.

Pesimističnim ekonomskim napovedim s padcem manjšinske vlade, ki Nemčije ni vodila že od davnega leta 1982, pač ni videti konca. Nemško gospodarstvo je kakor kavelj 22 – razlog za padec vlade in hkrati ključ do rešitve politične krize v jedrni evropski državi.

Gospodarstvo se je namreč v času pandemije skrčilo, se pozneje okrepilo, v zadnjih dveh letih pa znova stagnira. Letošnje napovedi so nadalje pesimistične – centralna banka Bundesbank pričakuje, da bo leto država sklenila z 0,2-odstotnim krčenjem BDP.  

"Šibek gospodarski položaj, oslabljena vloga Nemčije na ravni EU ter nujne reforme, ki jih nemško gospodarstvo potrebuje za oživitev avtomobilske industrije in posegajo tako na trg dela kot v socialne in delavske pravice," so pereče teme, ki bodo po mnenju Požgana diktirale tempo predvolilne kampanje.

Kovač: Zastrašujoče ugašanje industrije

"Nemška vlada po izglasovani nezaupnici ostaja, a je operativno omejena, saj potrebne večine za sprejemanje zakonodaje nima," zagato, iz katere se Nemčija ne bo izvlekla vsaj do 23. februarja, ko bodo na sporedu predčasne volitve, povzema Požgan, ki gostuje na univerzi v nemškem Passau.

Ta bi morala ukrepati že 'včeraj', pravi ekonomska stroka. Nemško gospodarstvo je v težavah zaradi 'popolne nevihte' številnih dejavnikov, kakor se je slikovito izrazil predavatelj ekonomije na ekonomski fakulteti v Ljubljani Mitja Kovač. "Upam, da se motim, a ta se nam približuje," se je prek nemških tegob navezal na Slovenijo.  

Od začetka ukrajinske vojne Nemčijo pestijo visoki stroški energije, arhaična in dolgotrajna birokracija, stanovanjska problematika, ilegalne migracije, visoki stroški dela ter krčenje obsega investicij v infrastrukturo (zlasti železniško) in industrijo. Nemške železnice DB denimo pesti kar 34 milijard evrov dolgov, naložb v dotrajano omrežje pa ni na vidiku. "Nemčija kot najvplivnejša evropska država potrebuje predčasne volitve v najkrajšem možnem času," urgenco poudarja slovenska veleposlanica v Berlinu Ana Polak Petrič, ki pravi, da samo birokracija tamkajšnje gospodarstvo stane 140 milijard evrov letno.

 

Centralnoplanski zeleni prehod

Med največje gospodarske težave države spadata obsežen upad težke industrije, zlasti proizvodnje avtomobilov, ki se ji – tako kot Volkswagnu (VW) – napovedujejo odpuščanja in zapiranja obratov po državi. "Ugašanje industrijske proizvodnje je naravnost zastrašujoče," meni Kovač.

Direktor zastopnika za znamke koncerna Porsche Slovenija, Danilo Ferjančič, je za Bloomberg Adria dejal, da se "nad koncernom zbirajo temni oblaki prestrukturiranja". Je pa optimistično dejal, da verjame, "da se v kontekstu resnično velikih sprememb v avtomobilski panogi vsi akterji zavedajo svoje odgovornosti", zato upa, da bo prišlo do dogovora. Težave krovne družbe na načrte zastopnika v Sloveniji "neposredno ne vplivajo, vse teče normalno", je še dodal. Tegobe nemških avtomobilistov so težava tudi za domačo avtoindustrijo (primer Mahle), ki v Nemčijo izvozijo kar 40 odstotkov svoje produkcije.

Kovač tegobam nemškega industrijskega sektorja pripisuje še "zaprtje jedrskih elektrarn in nekakšen centralnoplanski prehod na zeleno energijo, ki pa seveda s seboj prinese izjemno povečanje stroškov''.

Kronične ekonomske tegobe

"Z vidika reševanja nemškega gospodarstva trenutna situacija zagotovo ni dobra, saj se bodo nujni ukrepi sprejemali v času volilne kampanje in s časovnim zamikom zaradi iskanja potrebne večine v parlamentu," ohromljenost Scholzeve vlade, ki so jo nekateri mediji označili celo za zombijevsko, ocenjuje Požgan.

Polak Petrič pravi, da je na mizi "paket 49 ukrepov za pomoč gospodarstvu, ki še niso bili sprejeti in je v trenutnih političnih razmerah težko pričakovati, da tudi bodo".

Rešitev iz zagate številni vidijo prav v naglici sklicanih predčasnih volitvah, a analitiki menijo, da bi bila lahko pot do stabilne koalicije dolgotrajna in negotova. "Čeprav so pričakovanja do nove vlade velika, je malo verjetno, da bo glede na pričakovan volilni rezultat program prinesel veliko spremembo," je realen Požgan.

Medtem je v državi pod pritiskom tudi trg dela. Kot je pokazal včerajšnji zaposlitveni barometer nemškega ekonomskega inštituta Ifo, je ta decembra padel na 92,4 točke, kar je najnižja vrednost po juniju 2020. "Šibkost nemškega gospodarstva postaja kronična," so v komentarju kazalnika razpoloženja v gospodarstvu, ki je decembra s 84,7 točke prav tako zdrsnil na najnižjo vrednost v zadnjih štirih letih, pred dnevi zapisali pri Ifo.

"Nobena stranka po trenutnih napovedih ne bo zbrala večine v parlamentu, zato bo potrebna koalicija z drugimi strankami," Požgan napoveduje nekaj, kar močno spominja na neslavno propadlo Scholzevo 'semaforsko koalicijo'.

Požgan: Velika, a težavna koalicija

Glede možnega izida volitev poznavalec predvideva, da bo vodenje prihodnje vlade "verjetno prevzela naveza CDU/CSU, ki bo skoraj zagotovo na volitvah zbrala največ glasov".

Naveza je v dneh po izglasovani nezaupnici predstavila svoj predvolilni program, kjer je v ospredju povečanje gospodarske konkurenčnosti Nemčije. Nič čudnega, saj je gospodarstvo "skoraj čez noč izgubilo svojo konkurenčnost v primerjavi s Kitajsko in Indijo," pojasnjuje Kovač. Zato se inovacije in proizvodnja selijo "v države z bolj spodbudnim institucionalnim okoljem". Po podatkih Bundesbank je iz države od leta 2010 odteklo že 650 milijard evrov kapitala.

Po poročanju agencije Reuters stranki napovedujeta znižanje davka na dobiček in enotno 25-odstotno davčno stopnjo. Prav tako želijo odpraviti nacionalni zakon o dobavni verigi, znižati stroške elektrike in uvesti naborništvo. Kako naj bi napovedane reforme financirali, najverjetnejši mandatar in vodja CDU Friedrich Merz ni pojasnil. Ena izmed možnosti bi bila reforma tako imenovane dolžniške zavore, čeprav se stranka zavzema za njeno ohranitev.

Gre za stranki, ki sta "bolj naklonjeni zniževanju izdatkov, zmanjševanju zadolževanja in večjim spodbudam za gospodarstvo," konservativna izhodišča povzema Požgan.

Ankete kažejo, da bi naveza lahko zbrala več kot 30 odstotkov glasov, medtem ko ji na drugem mestu z okoli 20 odstotki sledi AfD. "Visoke cene energentov, ameriške carine in konkurenca iz Kitajske odpirajo prostor za skrajne desne politične stranke, kot je AfD," vzpon skrajnih sil pojasnjuje predavatelj iz centra za politološke raziskave na fakulteti za družbene vede Marko Hočevar.  

Scholzevi socialisti naj bi po napovedih zbrali 17 odstotkov glasov, z nekaj manj jim sledijo Zeleni. "To sta tudi najverjetnejši koalicijski partnerici CDU/CSU," ocenjuje Požgan. Scholz je sicer že v torek po nezaupnici v Bundestagu dejal, da mora Nemčija v gospodarstvu "preklopiti stikalo'', in napovedal predlog obsežnega paketa investicij v zastalo nemško gospodarstvo in obrambo, ki ga je poimenoval 'Narejeno v Nemčiji'.

Načrt vključuje 10-odstotno vračilo neposrednega davka na naložbe podjetij v opremo in oblikovanje zunajproračunskega, 100 milijard evrov vrednega sklada za investicije v gospodarstvo in infrastrukturo (železnice). Požgan svari, da "volilni programi strank niso povsem kompatibilni", zaradi česar bodo "potrebni kompromisi, kar bo vsaj do neke mere pomenilo nadaljevanje trenutne politike", še potegne pod črto.