Revolucija na nebu: Kako uspešni smo v dirki brez pilota v letalu

Ko sta se Ivan Stamatovski in Ninoslav Adžibaba iz Srbije s kolegico Ido Gur iz Izraela pred desetimi leti odločila ustanoviti zagonsko podjetje, ki bi razvijalo avtonomna in brezpilotna letala z visoko stopnjo avtomatizacije, sta sanjala, da bo uporaba takšnih dronov danes široko razširjena vse od kmetijstva in civilnega prometa do obrambe. Čeprav ta tehnologija v vsakdanjem življenju ni tako zelo razširjena, kot so pričakovali, pa ustanovitelji zagonskega podjetja v zadnjem desetletju opazujejo, kako brezpilotna letala spreminjajo sodoben način vojskovanja, hkrati pa so v samem središču trgovinske in geostrateške vojne med ZDA in Kitajsko. 

Da je globalizirani gospodarski red razdeljen na dva dela – ameriškega in kitajskega –, je bilo ustanoviteljem podjetja Easy Aerial jasno že pred desetimi leti, ko so ustanavljali podjetje za razvoj sistemov brezpilotnih letal. Po besedah Adžibabe za Bloomberg Businessweek Adria so podjetje ustanovili v ZDA (kjer imajo tudi proizvodnjo), oddelek za razvoj pa ima svoje mesto v Srbiji. Razlog je v tem, da je bila trgovinska vojna že takrat jasna. 

"To strateško potezo smo izvedli, da bi postali ameriški proizvajalec brezpilotnih letal in bi nam tako uspelo izdelati nekaj, kar bo konkurenčno na svetovnem trgu, kjer kitajski droni, če govorimo o tehnologiji, trenutno povsem prevladujejo," pravi regionalni vodja in glavni snovalec programske opreme Easy Aerial in dodaja, da se je ločevanje ZDA in Kitajske, kar zadeva dobavne verige, začelo že pred desetimi leti, zdaj pa je doseglo "izjemno visoko raven". "Brezpilotnih letal, ki imajo vgrajene čipe iz Kitajske ali nekatere druge čipe, ki jih ameriške oblasti ne odobravajo, zdaj v ZDA ni mogoče prodajati. Obstajajo seznami brezpilotnih letal, ki jih vladne institucije v ZDA smejo uporabljati, te sezname pa upošteva tudi industrija."

Čeprav podjetje Easy Aerial intenzivno sodeluje z ameriškim ministrstvom za obrambo in ameriško vojsko, podjetje ne razvija sistemov brezpilotnih letal za napade, marveč le modele za nadzor in avtomatizirano zbiranje podatkov. Niti dejstvo, da so ameriško podjetje, jih ni zaščitilo pred strogim nadzorom ZDA, v okviru katerega vsak novi model brezpilotnega letala razstavijo na posamezne sestavne dele in preverijo poreklo vsakega, še tako majhnega čipa. 

"Delitve so zelo izrazite, zato države iz regije Adria, z izjemo Hrvaške in Slovenije, ki sta v EU in zvezi NATO, ne morejo ničesar iskati na ameriškem in evropskem trgu brezpilotnih letal in visokotehnoloških izdelkov nasploh," pojasnjuje in hkrati poudarja, da sta v regiji Adria na tem področju v resničnem vodstvu hrvaško podjetje Orqa in slovenski C-Astral. "Drugi iz regije svoje izdelke zato večinoma prodajajo na Bližnjem vzhodu."

Povezovanje zraka, vode in kopnega 

Države v regiji Adria, zlasti Srbija in Hrvaška, so v zadnjih letih znatno povečale svoje naložbe v vojaške zmogljivosti, ki vključujejo nakupe brezpilotnih letal. Hrvaška je za 67 milijonov evrov kupila šest brezpilotnih letal Bayraktar TB 2, ki jih proizvaja turško podjetje Baykar Makina. 

Čeprav je še pred nekaj leti komajda kdo vedel, da Turčija proizvaja vojaška brezpilotna letala, pa od vojne v Ukrajini brezpilotna letala Bayraktar pozna tako rekoč vsak. Na podoben način je družba Orqa iz hrvaškega Osijeka iz neznanega zagonskega podjetja prerasla v eno resnejših imen v evropski proizvodnji brezpilotnih letal in njihovih komponent, konec prejšnjega leta pa je z Baykarjem podpisala pogodbo, po kateri bi lahko brezpilotna letala Bayraktar TB2 opremili z manjšimi brezpilotnimi letali hrvaške proizvodnje. Letalo Bayraktar bi obkrožal roj majhnih brezpilotnih letal Orqa, služila pa bi za izvidništvo in obrambo matičnega letala.  

Poleg tega je Orqa s še enim hrvaškim podjetjem DOK-ING, ki se ukvarja z brezpilotnimi roboti, v začetku leta začela sodelovati pri razvoju tehnologij za t. i. manned-unmanned teaming (MUM-T) za dvojno rabo, ki predstavljajo integrirane sisteme za povečano situacijsko zavedanje, pospešeno odločanje in zaščito človeških življenj v najbolj izpostavljenih območjih. 

Depositphotos

 

"Droni so pravzaprav leteči roboti, mi pa smo razvili celoten portfelj tehnoloških blokov, ki omogočajo uporabo različnih rešitev. Ti bloki se nato uporabljajo na drugih področjih robotike, kot so komunikacijski sistemi. S sodelovanjem z družbo DOK-ING želimo naše rešitve iz zračne prenesti v zemeljsko domeno," za Bloomberg Adria pojasnjuje Srđan Kovačević, ustanovitelj in izvršni direktor družbe Orqa. "Težava pri daljinsko vodenih zemeljskih vozilih je, da radijska komunikacija običajno zahteva neposredno povezavo z oddajnikom, t. i. line of sight. To oviro je mogoče odpraviti z našimi brezpilotnimi letali, ki služijo kot majhni sateliti za prenos povezave na daljše razdalje in po zahtevnih terenih."

To načelo prenosa njihovih tehnologij iz zraka na kopno in vodo pravzaprav spada pod širšo strategijo podjetja. Korak naprej bi moral biti za podjetje razmeroma preprosta naloga, saj je prav zračna robotika tisti najbolj zapleteni segment, Orqa pa želi poleg razvoja lastnih sistemov ustvarjati rešitve tudi za druga podjetja.    

"Naš pristop sprva ni obsegal izdelave celotnih sistemov, marveč pripravo portfelja vseh potrebnih komponent zanje. Šele pozneje smo se usmerili v proizvodnjo dokončanih sistemov, zdaj pa je naš cilj, da postopek ponovimo tudi na drugih področjih. Govorimo o teku na dolge razdalje. Prav z različnimi partnerstvi, kot je sodelovanje z družbo DOK-ING, smo dobili priložnost, da to tudi uresničimo," pravi Kovačević in poudarja, da je njihovo poslanstvo še vedno postati »vodilno podjetje z droni v svetu«, vendar se že zdaj ozirajo dlje v prihodnost, saj strateški obrat v smeri kopnega in morja vidijo kot naslednjo fazo razvoja podjetja, potem ko zavladajo nebu. 

Korak v tej smeri so že naredili, saj so večinski lastniki estonsko-hrvaškega zagonskega podjetja Vegvisir, ki je pred mesecem dni od avstralske vojske prejelo novo naročilo za sistem, ki posadki oklepnih vozil omogoča 360-stopinjski pregled nad bojiščem in preverjanje okolja, ne da bi posadka zapustila vozilo. Vegvishirjev sistem združuje kamere, nameščene na vozilu, očala za vizualno resničnost (VR) in sprotni prikaz podatkov, posadki pa tako omogoča boljše odločitve v zapletenih bojnih situacijah. Sistem bo nameščen tudi na vozilih DOK-ING.  

Predhodno znanje o vojskovanju je padlo v vodo 

Ukrajinska vojna za obrambna podjetja ni v stratosfero izstrelila zgolj cen delnic in števila naročil, temveč je sprožila tudi tektonske premike na področju razvoja vojaške tehnologije. Tako kot nekoč mitraljezi in tanki, danes potek bitk spreminjajo brezpilotna letala, Ukrajina pa je postala nekakšen svetovni laboratorij za vojskovanje z brezpilotnimi letali. Kvadrokopterji, kupljeni za nekaj sto dolarjev in natovorjeni z eksplozivom, so se preobrazili v smrtonosne vodene rakete, piloti z VR-očali pa se borijo na daljavo in so pri tem bolj smrtonosni od tankov, letal in oklepnih transporterjev, ki stanejo več sto milijonov evrov. 

Sprememba v vojskovanju je očitna tudi v Rdečem morju, kjer je jemenskim Hutijem s pomočjo napadov z brezpilotnimi letali in raketnimi napadi uspelo prekiniti mednarodno pomorsko trgovino prek Sueškega prekopa. Kljub dejstvu, da je ameriški predsednik Donald Trump, tako kot Joseph Biden pred njim, odredil ameriško bombardiranje Hutijev, pa so številni analitiki mnenja, da Trumpova administracija iz več strukturnih razlogov ne bo mogla spremeniti situacije. 

Eden od teh razlogov je prav tehnologija vojskovanja. ZDA za eno izstreljeno raketo porabijo dva milijona dolarjev, Hutiji pa jim udarce vračajo z brezpilotnimi letali, katerih cena sega od nekaj sto do največ dva tisoč dolarjev. Pentagon se je že spraševal, ali je ta vojaška misija predraga, kljub ameriškemu vojaškemu proračunu v vrednosti 800 milijard dolarjev. Prav ta podrobnost kaže, kako dramatično se je spremenilo vojskovanje. 

"Vse, kar smo do zdaj vedeli ali domnevali o vojskovanju, je padlo v vodo," je v intervjuju za Bloomberg povedal Miloš Milosavljević, direktor slovenskega obrambnega podjetja Valhalla Turrets, ki se hitro razvija in na podlagi obsežnih varnostnih in obrambnih naročil iz evropskih držav pričakuje podvojitev prodaje, razširitev proizvodnje in ustvarjanje dodatnih delovnih mest. Poudarja, da so se v vojni v Ukrajini "nekatera orožja, ki so bila draga in dodelana, izkazala za katastrofalno neuporabna, potratna in ranljiva". 

Bloomberg

 

"Kako zelo absurden je sistem oboroževanja velikega in težkega tanka, ki je plod 20-letnega razvoja in ogromnih naložb in v katerega je nekdo vgradil najboljše jeklo in top, a ga je mogoče uničiti z domačim brezpilotnim letalom?" se slikovito sprašuje in dodatno poudarja tudi skromno ceno tega orožja, saj cena brezpilotnih letal, ki jih ukrajinska vojska uporablja proti ruskim oklepnim vozilom, tankom in končno tudi pehoti, po njegovih besedah znaša 500 evrov ali manj. 

Brezpilotna letala postajajo učinkovitejša in smrtonosnejša celo od zloglasne artilerije. Po podatkih ukrajinske vojske napadi brezpilotnih letal privedejo do dveh tretjin smrtnih žrtev na skoraj tisočkilometrski fronti. Kar zadeva vpliv konflikta sodobne dobe na evropskih tleh na razvoj obrambne tehnologije, je Milosavljević prepričan, da smo skupaj s povečanjem naložb v industrijo na prelomnici, saj "na bojišča prihajajo nova letala, ki so bistveno drugačna". V prihodnosti bo celoten postopek nadzorovala umetna inteligenca, kar se po njegovem mnenju že dogaja. 

Smrtonosnost umetne inteligence in rojev brezpilotnih letal 

Ne samo v Ukrajini, marveč tudi v Gazi, kjer izraelski operaterji brezpilotnih letal umetno inteligenco uporabljajo za prepoznavanje ciljev in razlikovanje med civilisti in bojevniki. "Umetna inteligenca pomaga pri razvoju programske opreme, prepoznavanju pogojev, izbiranju cilja,« je dejal Milosavljević. "Na bojišču v Ukrajini se uporablja nova tehnologija za nadzor brezpilotnih letal, ki lahko relativno avtonomno prepoznavajo cilje."

Hkrati odražajo tudi spremembe proizvodnih ciljev. Ukrajina, ki je imela na začetku vojne le peščico podjetij za brezpilotna letala, je zdaj postala svetovna velesila. "Ukrajina je v vojaški uporabi brezpilotnih letal zdaj vodilna v svetu," se je pred kratkim pohvalil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. 

V nasprotju z rusko proizvodnjo topniških granat – področja, na katerem se Kijev in njegovi zavezniki po treh letih vojne še naprej borijo za premagovanje proizvodnih ovir – Ukrajina izraziteje prevladuje na področju proizvodnje brezpilotnih letal. Po poročanju časopisa The New York Times bo letos proizvedla 4,5 milijona brezpilotnih letal, medtem ko Rusija načrtuje proizvodnjo nekje med tremi in štirimi milijoni. 

Jelena Juvan, predstojnica Katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, pravi, da ena od največjih inovacij vojne v Ukrajini ni le vsestranska uporaba brezpilotnih letal, temveč so to tudi napadi v rojih, ki štejejo več kot sto letal. Taktika je učinkovita, saj se je pred takšnimi napadi s konvencionalnimi radarskimi sistemi in protiletalskimi raketami težko braniti. 

Juvan dodaja, da so ameriška brezpilotna letala »tehnološko najnaprednejša«, medtem ko jih oborožene sile različnih držav vključujejo kot "sestavne dele njihovih letalskih sil". Najbolj izpopolnjeni sistemi (tako imenovani High Altitude Long Endurance – HALE UCAV) lahko po njenih besedah stanejo do štiri milijarde dolarjev. Pomemben vidik njihove uporabe je, da lahko misije izvajajo s konvencionalnih letališč kot del integriranih sil, s čimer dopolnjujejo taktične operacije in podpirajo vojsko, še navaja. 

Slovenija: ni Goljat, zagotovo pa je David 

Ukrajina pa ni edini David, ki se na področju brezpilotnih letal bori proti Goljatu. Slovenija in njeni proizvajalci na tem področju so na trgu dosegli velik napredek, predvsem zahvaljujoč podjetju C-Astral, ki od leta 2007 deluje v Ajdovščini. Njihova brezpilotna letala uporablja tudi Slovenska vojska (SV), ki je prvi posel s tem podjetjem sklenila leta 2015, ko je po podatkih Ministrstva za obrambo za komplet treh letal plačala dobrih 375 tisoč evrov, medtem pa je naročila še štiri dodatne sisteme. 

Bloomberg

 

Juvan dodaja tudi, da je brezpilotno letalo tega podjetja, ki sicer izvaža v 62 različnih držav, sodelovalo pri gašenju požara na Krasu poleti 2022, saj je opremljeno s termovizijsko kamero. Poleg tega ima SV tudi brezpilotno letalo Galeb, ki lahko vzleti in pristaja navpično, "kar mu omogoča delovanje na vojaški ladji Triglav". Med stranke podjetja C-Astral spadajo tudi policijske sile iz nekaterih tujih držav, kot so Filipini in Malezija. Slovenija je Ukrajini v okviru pomoči podarila več letal proizvajalca C-Astral. 

Soustanovitelj podjetja Marko Peljhan je v intervjuju za Bloomberg Adria dejal, da je vpliv slovenskih podjetij na področju inovacij pomemben. Podjetje je skupaj s partnerji, ki jih sam imenuje "vražji fantje iz Ajdovščine", raslo organsko, torej počasi, od samih začetkov v garaži. 

"Takrat v Sloveniji ni bilo veliko razpoložljivega kapitala za tovrstne projekte, zdaj pa je vse drugače in bolj strukturirano," podjetnik opisuje razliko med ustanavljanjem podjetja za brezpilotna letala danes in pred več kot 15 leti. "Imeli smo zelo dober in lep izdelek, ki smo ga znali tudi predstaviti, vendar smo bili zaradi kreditne krize žal odrezani od virov kapitala."

Kljub spremembam v odnosu vlagateljev poudarja, da so banke v Sloveniji "do takšnih zgodb še vedno zelo zadržane". Lani je podjetje za svoje letalo SQA eVTOL prejelo nagrado Red Dot Product Design Award. Brezpilotna letala se uporabljajo za nadzor v času naravnih nesreč, iskanje pogrešanih oseb, spremljanje in optimizacijo postopkov v kmetijstvu, geodetske meritve, spremljanje plinovodov, varovanje meja, izvidništvo in številne druge namene. 

V tako majhni državi, kot je Slovenija, slovenska vojska oziroma Ministrstvo za obrambo (MORS) sicer igrata veliko vlogo pri razvoju obrambnih podjetij, kot pravi Peljhan. "Slovenija je majhna, zato ima Ministrstvo za obrambo pri razvoju obrambne industrije zelo pomembno vlogo. Tako je bilo že od začetka, zdaj pa je vloga še pomembnejša, in sicer je jasno opredeljena. Velik poudarek je na razvoju, na tehnologiji, medtem ko pred dvema ali tremi leti ni bilo tako," navaja Peljhan in dodaja, da sodelovanje presega zgolj finančne pogoje, saj "je prisotnih veliko medosebnih odnosov, v katerih na vse mogoče načine pomagamo njihovim ekipam". 

Slovenski trg letalske tehnologije, vključno z industrijo brezpilotnih letal, je vreden približno 40 milijonov evrov, kar v svetovnem merilu ni veliko, je dejal Peljhan. Čeprav Slovenija ni Goljat, je njen vpliv na področju inovacij na tem področju pomemben, zato lahko državo nedvomno štejemo za Davida. 

Kaj se kupuje v Srbiji in BiH? 

Bosna in Hercegovina trenutno nima razvitega vojaškega programa bojnih brezpilotnih letal, je pa v zadnjih letih vse več govora o njihovi nabavi in razvoju. Kar zadeva proizvodnjo, BiH nima zmogljivosti za razvoj in množično proizvodnjo bojnih brezpilotnih letal, obstajajo pa podjetja, ki se ukvarjajo z razvojem komponent, kot so elektronika, senzorji in strukture.  

Safet Mušić, strokovnjak za varnostna vprašanja, v intervjuju za Bloomberg Adria pojasnjuje, da Bosna in Hercegovina doslej še ni javno kupila bojnih brezpilotnih letal daljšega dosega, vendar pa je Ministrstvo za obrambo BiH leta 2023 izrazilo zanimanje za nabavo izvidniških brezpilotnih letal malega in srednjega razreda, predvsem za potrebe Oboroženih sil BiH pri mirovnih misijah, razminiranju in nadzoru. 

"Prej so se komercialni droni (modeli DJI in podobni) uporabljali za potrebe policije, civilne zaščite in razminiranja. Nekatera kantonska ministrstva za notranje zadeve (npr. Ministrstvo za notranje zadeve kantona Sarajevo) brezpilotna letala uporabljajo za nadzor kriminala, prometa in javnih zbiranj," pravi Mušić. 

Nabavo bojnih brezpilotnih letal v BiH ovirajo politična neskladja znotraj Ministrstva za obrambo in Predsedstva BiH, ki odloča o vojaških naročilih. Nekatere politične strukture iz Republike Srbske kategorično nasprotujejo oboroževanju Oboroženih sil BiH z naprednejšimi sredstvi. 

Po njegovih besedah v BiH ni proizvajalcev bojnih brezpilotnih letal, obstaja pa več podjetij, ki razvijajo ali sestavljajo njihove komponente. Gre za zelo majhne drone (od 251 gramov do dva kilograma) in majhne drone (od 2,01 kilograma do 25 kilogramov). Nekatera podjetja v BiH, zlasti v elektro- in mehatroničnem sektorju, podjetjem v regiji dobavljajo komponente, kot so motorji, elektronika in konstrukcije dronov. Ni pa podjetij, ki bi proizvajala vse komponente za brezpilotna letala ali pa bi sama zagnala množično proizvodnjo brezpilotnih letal. 

Mušić pravi, da ima BiH v prihodnosti potencial, da postane del regionalne dobavne verige na področju senzorjev, elektronike in programske opreme za nadzor brezpilotnih letal, vendar pa to zahteva podporo države, razvoj kadrov in strateško industrijsko politiko. 

Bloomberg

 

Po drugi strani Srbija nabavlja kitajska brezpilotna letala, izdeluje pa tudi lastne modele različnih velikosti in zmogljivosti. Mušić izpostavlja srbsko brezpilotno letalo Pegasus, ki ga srbske oborožene sile že uporabljajo in serijsko proizvajajo. 

"To je taktični dron srednjega dosega za dnevne in nočne napade, izvidniške in nadzorne misije ter označevanje ciljev. Razvil ga je beograjski vojaški tehnični inštitut, proizvaja pa ga pančevsko podjetje Utva, hčerinska družba državnega obrambnega podjetja Yugoimport SDPR. Tehnologija izdelave je bila uvožena iz Kitajske, pri čemer so Srbi rekonstruirali prototip, Kitajci pa so oblikovali elektronsko opremo in letalsko elektroniko," poudarja Mušić in dodaja, da sta se obe strani ukvarjali z računalniškimi simulacijami letenja in laboratorijskimi raziskavami vgrajenih komponent ter inženirjem Utve tako zagotovili potrebne izkušnje, ki so jim manjkale pri načrtovanju in konstrukciji brezpilotnega letala. 

Pri nabavi napadalnih brezpilotnih letal se je Srbija zanesla na kitajsko tehnologijo in lastne proizvodne zmogljivosti. Kupila je šest kitajskih velikih brezpilotnih letal CH-95, ki lahko ostanejo v zraku približno 20 ur in letijo na največ osem tisoč metrih, pri tem pa nosijo dve raketi FT-8C z dosegom do osem kilometrov. Poleg tega imajo srbske oborožene sile v lasti šest nekoliko manjših kitajskih brezpilotnih letal CH-92H, ki lahko letijo na približno pet tisoč metrih, oborožena pa so s po dvema raketama FT-8D z dosegom do pet kilometrov. 

Poleg tega je Srbija nabavila deset izraelskih brezpilotnih letal Orbiter ter na stotine majhnih komercialnih brezpilotnih letal, vsa pa so namenjena izvidništvu in usmerjanju. 

Vrabec, komar, osa in krokar 

Srbska vojaška industrija se že nekaj časa loteva proizvodnje domačih brezpilotnih letal vrste FPV, torej majhnih brezpilotnih letal kamikaze, ki se upravljajo prek daljinskega upravljalnika, in sicer tako, da operater dron ročno vodi do cilja, ki ga vidi s pomočjo kamere, vgrajene vanj. Proizvajajo se modeli brezpilotnih letal FPV z nazivom komar 1, 2 in 3, ki se razlikujejo po nosilnosti protitankovske bojne glave, ki lahko meri od 50 do 150 milimetrov. Ta brezpilotna letala za enkratno uporabo glede na orožje, ki ga nosijo, stanejo od nekaj sto evrov do tisoč evrov. 

Poleg komarjev se v Srbiji proizvaja tudi brezpilotno letalo kamikaze pod imenom osa z dosegom približno 20 kilometrov, pa tudi brezpilotno letalo krokar, ki ima doseg 50 kilometrov in nosi šestkilogramsko bojno glavo, njena prebojnost pa je tisoč milimetrov jeklenega oklepa. Po podatkih Ministrstva za obrambo Srbije so izvidniški droni modela vrabec izdelani izključno iz komponent srbske proizvodnje, ta dron pa ima doseg delovanja 25 kilometrov. Srbske oborožene sile imajo do danes v lasti več kot 50 takšnih brezpilotnih letal, ki jih je mogoče zlahka oborožiti, priskrbele pa so tudi več tisoč komarjev in več sto os, pričakuje pa se še nakup tisočih brezpilotnih letal FPV IKA-KAM in domačih brezpilotnih letal IKA. 

"Ta brezpilotna letala FPV, ki so majhna, poceni in že zelo dolgo prisotna tudi kot šport, so po mojem mnenju spremenila način vojskovanja, saj obstajajo številni, ki znajo te majhne drone ročno upravljati s pomočjo posebej prilagojenih očal. Ta način se je izkazal za najbolj učinkovitega," pravi Ninoslav Adžibaba iz podjetja Easy Aerial. 

Veliki načrti v Severni Makedoniji 

Severna Makedonija nima razvite vojaške industrije niti proizvodnje brezpilotnih letal, ki bi se uporabljala v obrambi ali za druge komercialne potrebe, vendar pa makedonske varnostne agencije in carinske službe brezpilotna letala uporabljajo pri svojem vsakdanjem delu, predvsem za nadzor, večinoma pa jih pridobivajo z donacijami partnerjev zveze Nato in drugih prijateljskih držav. 

To pa bi se lahko kmalu spremenilo, če bi se uresničili načrti podjetja ATS AMMO, ki je del skupine ATS. To je eno redkih podjetij v obrambni industriji države, ki v svojih obratih v Samokovu proizvaja strelivo malih kalibrov in se ukvarja s proizvodnjo drugih balistično-kompozitnih izdelkov. 

Podjetje je svoje načrte za začetek proizvodnje brezpilotnih letal razkrilo pred več kot enim letom. Nekdanji makedonski premier Dimitar Kovačevski je med obiskom tovarne ATS AMMO v Samokovu decembra 2023 napovedal, da bodo to prva makedonska brezpilotna letala v skladu s standardi zveze Nato in bodo služila številnim namenom. 

"Zagnali bomo serijsko proizvodnjo štirih vrst brezpilotnih letal, ki bodo opremljena z umetno inteligenco ter imela dolg doseg in ustrezno nosilnost, da jih bo mogoče opremiti z ustrezno opremo, v celoti bodo proizvedena v Severni Makedoniji v skladu z vsemi standardi zveze Nato, in svoje mesto bodo našla v vojaških arzenalih držav zveze Nato," je dejal Kovačevski. 

Bloomberg

 

Nekdanja obrambna ministrica Slavjanka Petrovska je takrat dejala, da je podjetje že registrirano na trgu zveze Nato in se udejstvuje na trgu, vrednem več kot pet milijard evrov. Dodala je, da bosta pri izdelavi prvega brezpilotnega letala sodelovala ministrstvo in vojska. 

"Kar zadeva tehnične specifikacije, ne želim razkriti, kaj točno bodo obsegale, saj gre za zaupne informacije. Vsekakor bodo letala večnamenska, saj se danes vse bolj poudarja večdimenzionalnost ali potreba po več vidikih. Prav tako jih bodo lahko pošiljali na izvidniške in obveščevalne misije, seveda bodo služili za civilne pa tudi bojne namene," je dejala Petrovska. 

Pred kratkim sta skupina ATS in turški državni velikan MKE (Makine ve Kimya Endustrisi A. S.) podpisala memorandum o strateškem sodelovanju na področju obrambne industrije, ki napoveduje tesno sodelovanje na področju raziskav in razvoja, posodobitev obstoječih proizvodnih zmogljivosti, prenos tehnologije in strokovnega znanja, skupna vlaganja, vključno z izgradnjo tovarn smodnika v Makedoniji, ter povečanje izvozne zmogljivosti in širitev na mednarodni trg. Skupina ATS do objave tega članka ni odgovorila na naša po elektronski pošti poslana vprašanja v zvezi z napredkom pri izvajanju načrtov za proizvodnjo brezpilotnih letal v Makedoniji. 

Združitev tehnologije, orožja in dobička 

Marko Peljhan, soustanovitelj slovenskega podjetja C-Astral, meni, da bi pri oceni vpliva umetne inteligence na razvoj industrije dronov le stežka pretiravali. 

"Po mojem mnenju je to sprememba, ki se lahko najbolje primerja z izumom tranzistorja, čipa ali interneta," pravi in dodaja, da je podjetje aktivno na področju aplikacij umetne inteligence, saj so del evropskega projekta Drone Edge E, ki je projekt roja brezpilotnih sistemov, ki med seboj samostojno komunicirajo. 

Industrija brezpilotnih letal je na svetovni ravni pravzaprav postala kombinacija tehnologije in obrambne industrije. In ker so se evropske države zaradi vojne v Ukrajini lotile izdatnega oboroževanja, so se tej kombinaciji pridružili tudi ogromni dobički. Delnice podjetij z orožjem naraščajo, kot so pred 25 leti naraščale delnice tehnoloških podjetij. 

"Ker so stvari v IT-panogi v zadnjih letih zamrle, želi zdaj veliko visokotehnoloških podjetij in IT-strokovnjakov pristaviti svoj lonček k pritoku denarja, ki se zliva v obrambni sektor," ugotavlja Adžibaba. 

"Ker ta razvoj v obrambnem sektorju poganja tehnologija, druga tehnološka podjetja in tehnološki strokovnjaki vidijo priložnost, da si zagotovijo svoj delež teh proračunov, to je nekako očitno. Kako zelo bodo pri tem uspešni in ali bo to privedlo do nadaljnjega razvoja tehnologije – o tem pa nisem ravno prepričan," poudarja. 

Čeprav obrambni sektor trenutno cveti in povpraševanje zaradi napovedanih velikih naložb Evropske unije neusmiljeno narašča, hrvaška Orqa vseeno stavi na diverzifikacijo.  

"Prisotni smo na treh vertikalah, potrošniško-izobraževalni, industrijski in obrambni. Ob pogledu na makroekonomske razmere, turbulentne kapitalske trge in grožnjo morebitne svetovne recesije, vidite, da evropski obrambni sektor deluje proticiklično. V prihodnjih letih bo rasel ne glede na širše gospodarske razmere, saj se spreminja varnostna paradigma. To je za nas tudi stabilizacijski dejavnik, saj tako nismo izpostavljeni zmanjšanemu povpraševanju v drugih vertikalah," pravi Srđan Kovačević, predsednik uprave v podjetju Orqa, in dodaja, da Orqa načrtuje, da bo porast proizvodnje v vojaške namene izkoristila za razvoj tehnologij, ki bodo, potem ko se geopolitične razmere umirijo, uporabljene v civilni industriji. 

Osredotočiti se želijo na razvoj osnovnih sistemov, ki jih lahko stranke nato nadgradijo z lastno programsko opremo in komponentami ter tako zadovoljijo svoje potrebe. Že ob koncu tega četrtletja bodo na trgu predstavili skupino komponent, ki bodo strankam omogočile razvoj brezpilotnih letal z lastno programsko opremo in visoko stopnjo prilagodljivosti posebnostim njihove industrije. To so brezpilotna letala, ki so specializirana za inšpekcijske preglede objektov, kot so vetrne elektrarne ali telekomunikacijski stolpi.  

"Uporaba letalske robotike in industrije se ni razplamtela niti približno toliko, kolikor se še lahko. Še vedno smo v zelo zgodnji fazi njenega izvajanja, trenutne rešitve pa so osnovne, splošne in zaprte, zato jih je težko prilagoditi specifičnim nalogam. Težava je tudi izdelava večje flote tovrstnih letal, te izzive pa želimo razrešiti in omogočiti širšo uporabo teh letal," nam je še povedal Kovačević in zaključil, da se v tehnologiji razvoja brezpilotnih letal za obrambni sektor že dogaja prava revolucija, ki bo pospešila razvoj in olajšala uporabo v industriji, ko se bodo razmere nekoliko polegle.  

Na to revolucijo opozarja tudi Adžibaba in ugotavlja, da nekateri celo trdijo, "da se bodo tiste države, ki ne bodo sposobne proizvajati svojih brezpilotnih letal, znašle v vlogi vazalnih držav". Po njegovih besedah obstaja veliko možnosti, da bo res tako. 

Pri pisanju članka so sodelovali Miro Soldić (Hrvaška), Aleš Kovačič (Slovenija), Nejra Djaferagić (Bosna in Hercegovina) in Vladimir Nikoloski (Makedonija).

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar